Kazalo
67 odnosi: Aleksander I. Ruski, Aleksej Ruski, Šlahta, Šlezija, Štefan Báthory, Švedska, Žitomirska oblast, Čenstohova, Baltsko morje, Belorusija, Bogdan Hmelnicki, Brandenburg (volilna kneževina), Danska, Dinastija Vasa, Dneper, Druga svetovna vojna, Friderik Viljem, Veliki volilni knez, Grodno, Habsburška monarhija, Habsburžani, Henryk Sienkiewicz, Hetman, Ivan II. Poljski, Jan III. Sobieski, Karel X. Gustav Švedski, Katolištvo, Kaunas, Kijev, Kneževina Moldavija, Kneževina Transilvanija, Kozaki, Krimski kanat, Leopold I. Habsburški, Litovščina, Litva, Lublin, Lvov, Minsk, Mogilev, Moskovska velika kneževina, Ogrska, Osmansko cesarstvo, Pavlinci, Pirova zmaga, Poljščina, Polock, Pripjat, Protestantizem, Pskov, Republika Nizozemska, ... Razširi indeks (17 več) »
Aleksander I. Ruski
Aleksander I. Ruski oziroma Aleksander Pavlovič (rusko: Александр Павлович), ruski car, poljski kralj, * 23. december (12. december, ruski koledar) 1777, Sankt Peterburg, † 1. december (19. november) 1825, Taganrog. Aleksander I. je bil ruski car v letih 1801–1825 in poljski kralj v letih 1815–1825.
Poglej Potop (zgodovina) in Aleksander I. Ruski
Aleksej Ruski
Aleksej Ruski oziroma Aleksej Mihajlovič (Алексей Михайлович), ruski car, * 29. marec (19. marec, ruski koledar) 1629, Moskva, † 8. februar (29. januar) 1676, Moskva.
Poglej Potop (zgodovina) in Aleksej Ruski
Šlahta
Šlahta (poljsko szlachta) je oznaka za nižje plemstvo na Poljskem in v Litvi, ki je imelo v lasti majhne zemljiške posesti.
Poglej Potop (zgodovina) in Šlahta
Šlezija
Šlezija je zgodovinska pokrajina v Srednji Evropi.
Poglej Potop (zgodovina) in Šlezija
Štefan Báthory
Štefan Báthory (madžarsko Báthory István, poljsko Stefan Batory, litovsko Steponas Batoras), vojvoda Sedmograške, kralj Poljske, veliki knez Litve, * 27. september 1533, Şimleu Silvaniei, Kneževina Transilvanija, † 12. december 1586, Grodno, Republika obeh narodov.
Poglej Potop (zgodovina) in Štefan Báthory
Švedska
Kraljevina Švedska (švedsko Konungariket Sverige) je obmorska in največja (tako po površini - 450.000 kv. km, kot po prebivalstvu - okoli 10 milijonov) nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi.
Poglej Potop (zgodovina) in Švedska
Žitomirska oblast
Žitomirska oblast je oblast na severu Ukrajine.
Poglej Potop (zgodovina) in Žitomirska oblast
Čenstohova
Notranjost bazilike, samostan Jasna Góra Čenstohova je mesto na jugu Poljske ob reki Varti.
Poglej Potop (zgodovina) in Čenstohova
Baltsko morje
Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.
Poglej Potop (zgodovina) in Baltsko morje
Belorusija
Belorusija (belorusko in rusko Беларусь, Belarus’), uradno Republika Belorusija, je celinska država v Vzhodni Evropi z glavnim mestom Minsk.
Poglej Potop (zgodovina) in Belorusija
Bogdan Hmelnicki
Bogdan Zinovij Mihajlovič Hmelnicki je bil rusinski plemič in hetman Zaporoških kozakov, * okoli 1595, Subotiv, Krona kraljevine Poljske, † 6. avgust 1657.
Poglej Potop (zgodovina) in Bogdan Hmelnicki
Brandenburg (volilna kneževina)
Grb Brandenburga od leta 1170 Brandenburg, volilna kneževina z matičnim ozemljem v mejni grofiji Brandenburg med Labo in Odro; kasneje se je močno razširila, predvsem proti vzhodu.
Poglej Potop (zgodovina) in Brandenburg (volilna kneževina)
Danska
Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in površinsko najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja.
Poglej Potop (zgodovina) in Danska
Dinastija Vasa
Rodbina Vasa (švedsko Vasaätten, poljsko Wazowie, litovsko Vaza) je bila švedska vladarska rodbina, ustanovljena leta 1523 na Švedskem.
Poglej Potop (zgodovina) in Dinastija Vasa
Dneper
Porečje reke Dneper Dneper (rusko Днепр – Dnjepr, belorusko Дняпро – Dnjapro, ukrajinsko Дніпро – Dnipro; imenovan tudi Slavutič) je 2290 km dolga reka, ki teče po ozemlju Rusije, Belorusije in Ukrajine.
Poglej Potop (zgodovina) in Dneper
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Potop (zgodovina) in Druga svetovna vojna
Friderik Viljem, Veliki volilni knez
Friderik Viljem, grof marke Brandenburg, višji komornik in volilni knez Svetega rimskega cesarstva in vojvoda v Prusiji, * 16. februar 1620, Berlin, † 29. april 1688, Potsdam.
Poglej Potop (zgodovina) in Friderik Viljem, Veliki volilni knez
Grodno
Grodno (belorusko Гродна, Grodna, rusko Гродно, Grodno, poljsko Grodno, litovsko Gardinas, jidiš גראָדנע, Grodne) je mesto v zahodni Belorusiji ob reki Nemen, oddaljeno okoli 300 km od beloruske prestolnice Minsk.
Poglej Potop (zgodovina) in Grodno
Habsburška monarhija
Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.
Poglej Potop (zgodovina) in Habsburška monarhija
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Potop (zgodovina) in Habsburžani
Henryk Sienkiewicz
Henryk Adam Aleksander Pius Sienkiewicz (psevd. Litwos) poljski pisatelj, * 5. maj 1846, Wola Okrzejska, Poljska, † 15. november 1916, Vevey, Švica.
Poglej Potop (zgodovina) in Henryk Sienkiewicz
Hetman
Hetman je politični naslov iz Srednje in Vzhodne Evrope, ki so ga v preteklosti podeljevali vojaškim poveljnikom.
Poglej Potop (zgodovina) in Hetman
Ivan II. Poljski
Ivan II.
Poglej Potop (zgodovina) in Ivan II. Poljski
Jan III. Sobieski
Jan III.
Poglej Potop (zgodovina) in Jan III. Sobieski
Karel X. Gustav Švedski
Karel X. Gustav ali Karel Gustav (švedsko Karl X Gustav) je bil od leta 1654 do svoje smrti kralj Švedske, * 8. november 1622, Nyköpinški grad, Švedska, † 13. februar 1660, Göteborg, Švedska.
Poglej Potop (zgodovina) in Karel X. Gustav Švedski
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Poglej Potop (zgodovina) in Katolištvo
Kaunas
Kaunas (zastarelo slovansko Kovno) je drugo največje mesto v Litvi za Vilno in pomembno središče litovskega gospodarskega, akademskega in kulturnega življenja.
Poglej Potop (zgodovina) in Kaunas
Kijev
Kijev (Kyjiv) je glavno in največje mesto Ukrajine.
Poglej Potop (zgodovina) in Kijev
Kneževina Moldavija
Kneževina Moldavija, notranje avtonomna vladavina na ozemlju med Vzhodnimi Karpati in Dnjestrom, v obdobju 1360 – 1862.
Poglej Potop (zgodovina) in Kneževina Moldavija
Kneževina Transilvanija
Kneževina Transilvanija, tudi Sedmograška, notranje avtonomna vladavina na Balkanu v obdobju 1570 – 1867.
Poglej Potop (zgodovina) in Kneževina Transilvanija
Kozaki
Ilja Repin med letoma 1880 in 1891. Kozáki je naziv za skupino več ljudi, ki živijo na južnih stepah Vzhodne Evrope in Azijske Rusije, ki so poznani po samozadostnosti in vojaški spretnosti, še posebej v konjeništvu.
Poglej Potop (zgodovina) in Kozaki
Krimski kanat
Krimski kanat (ali kaganat; mongolsko Крымын ханлиг, Krimin hanlig, krimsko tatarsko/turško Qırım Hanlığı, Къырым Ханлыгъы, قرمخانلغى ali Qırım Yurtu, Къырым Юрту, قرميورتى, rusko Крымское ханство, Krimskoje hanstvo, ukrajinsko Кримське ханство, Krimśke hanstvo, poljsko Chanat Krymski) je bila od leta 1478 do 1774 turška vazalna država Osmanskega cesarstva in najdlje živeči turški kanat, ki je nasledil Zlato hordo.
Poglej Potop (zgodovina) in Krimski kanat
Leopold I. Habsburški
Leopold I. Habsburški, rimsko-nemški cesar (1658), kralj Ogrske (1655), Češke (1656), Hrvaške in Slavonije (1657), * 9. junij 1640, Dunaj, † 5. maj 1705, Dunaj.
Poglej Potop (zgodovina) in Leopold I. Habsburški
Litovščina
Litovščina nekoč litvanščina (litovsko lietuvių kalba) je uradni jezik v Litvi in eden izmed uradnih jezikov Evropske unije.
Poglej Potop (zgodovina) in Litovščina
Litva
Litva (litovsko Lietuva), uradno Republika Litva (litovsko Lietuvos Respublika), je država v severni Evropi in najjužnejša od treh baltskih držav.
Poglej Potop (zgodovina) in Litva
Lublin
Lublin (Люблін, Liublin) je deveto največje mesto na Poljskem.
Poglej Potop (zgodovina) in Lublin
Lvov
Lvov (Lwów,,,; Lemberg; L'vov) je mesto v zahodni Ukrajini in administrativno središče Lvovske oblasti.
Poglej Potop (zgodovina) in Lvov
Minsk
Minsk ((narkamaŭka) in Менск (taraškievica)) je glavno mesto Belorusije s približno dvema milijonoma prebivalcev, tudi upravno središče Minske voblašči.
Poglej Potop (zgodovina) in Minsk
Mogilev
Mogilev ali Mogiljov (beloruščina: Магілёў, ruščina: Могилёв) je mesto v vzhodni Belorusiji blizu meje z Rusijo.
Poglej Potop (zgodovina) in Mogilev
Moskovska velika kneževina
''Širitev Moskovske kneževine v obdobju 1300 - 1533: 1300 (najtemnejše), 1389 (Dimitrij Donski), 1505 (Ivan III.), 1533 (Vasilij III., najsvetlejše).'' Moskovska velika kneževina je srednjeveška kneževina.
Poglej Potop (zgodovina) in Moskovska velika kneževina
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Potop (zgodovina) in Ogrska
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Potop (zgodovina) in Osmansko cesarstvo
Pavlinci
Pavlinci, (lat. Ordo fratrum Sancti Pauli Primi Eremitae - kratica OSPPE), so katoliška kongregacija imenovana po Pavlu iz Teb, ustanovljena okoli leta 1250 na Madžarskem.
Poglej Potop (zgodovina) in Pavlinci
Pirova zmaga
Pírova zmága je zmaga s pogubnimi posledicami za zmagovalca.
Poglej Potop (zgodovina) in Pirova zmaga
Poljščina
Póljščina (poljsko język polski,, polszczyzna ali enostavno polski) je jezik, ki je del slovanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Potop (zgodovina) in Poljščina
Polock
Polock (belorusko По́лацк, Pólack, rusko По́лоцк, Pólock, litovsko Polockas, poljsko Połock) je zgodovinsko mesto v Belorusiji ob reki Dvini.
Poglej Potop (zgodovina) in Polock
Pripjat
Pripjat je lahko.
Poglej Potop (zgodovina) in Pripjat
Protestantizem
Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.
Poglej Potop (zgodovina) in Protestantizem
Pskov
99) je simbol nekdanje moči in neodvisnosti Pskova. Pskov (zastarelo Пльсковъ) je starodavno mesto v severozahodni Rusiji približno 70 km od meje z Estonijo ob reki Velikaja (57°49′ severno, 28°20′ vzhodno) pri njenem izlivu v Čudsko-Pskovsko jezero.
Poglej Potop (zgodovina) in Pskov
Republika Nizozemska
Republika sedmih združenih provinc (nizozemsko: Republiek der Zeven Verenigde Provinciën) ali Združene Nizozemske (Verenigde Nederlanden) ali na kratko Republika Nizozemska je zveza formalno suverenih provinc, ki niso hotele imeti nad seboj oblasti monarha in so svoje možnosti videle v svobodnem razvoju trgovine, pomorstva, podjetništva in kmetijstva.
Poglej Potop (zgodovina) in Republika Nizozemska
Republika obeh narodov
Republika obeh narodov je bila zvezna država, ki je združevala Kraljevino Poljsko in Veliko litovsko kneževino na območju današnje Belorusije, Litve, Poljske, večinoma Ukrajine ter deloma Latvije in zahodne Rusije.
Poglej Potop (zgodovina) in Republika obeh narodov
Riga
Riga (/ ˈriːɡə /; latvijsko Rīga; livonsko Rīgõ) je glavno mesto Latvije v kateri živi 633.000 prebivalcev (stanje 2019), kar je tretjina prebivalstva, v urbanem/metropolitanskem območju, kamor sodi tudi letoviško mesto Jūrmala, pa približno milijon ali kar okoli polovica prebivalcev države.
Poglej Potop (zgodovina) in Riga
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Poglej Potop (zgodovina) in Ruski imperij
Sigismund III. Poljski
Sigismund III.
Poglej Potop (zgodovina) in Sigismund III. Poljski
Smolensk
Smolensk (Смоленск) je mesto in upravno središče Smolenske oblasti v Rusiji, ki leži ob reki Dneper, 360 kilometrov zahodno-jugozahodno od Moskve.
Poglej Potop (zgodovina) in Smolensk
Status quo ante bellum
Status quo ante bellum je latinski izraz, ki v dobesednem prevodu pomeni stanje, kakršno je bilo pred vojno.
Poglej Potop (zgodovina) in Status quo ante bellum
Stockholm
Stockholm je glavno mesto Švedske, ki leži na vzhodni obali Baltika ob vhodu v jezero Mälaren.
Poglej Potop (zgodovina) in Stockholm
Terra Mariana
Terra Mariana (slovensko Marijina zemlja) je bilo uradno ime Srednjeveške ali Stare Livonije.
Poglej Potop (zgodovina) in Terra Mariana
Varšava
Varšava (poljsko Warszawa), je prestolnica in največje mesto Poljske ter glavno mesto Mazovskega vojvodstva in od začetka 50.
Poglej Potop (zgodovina) in Varšava
Vestfalski mir
Vestfalski mir, znan tudi kot premirje iz Münstra in Osnabrücka, se nanaša na vrsto političnih dogovorov, ki so končali tridesetletno vojno v Nemčiji (1618 - 1648) in osemdesetletno vojno Nizozemske republike za neodvisnost od Španije (1568 - 1648).
Poglej Potop (zgodovina) in Vestfalski mir
Vilna
Vilna (litovsko Vilnius), glej tudi druga imena) je glavno mesto Litve in obenem njeno največje mesto s 580.000 prebivalci (2020). Širše funkcijsko mestno območje Vilne pa šteje preko 700.000 ljudi ali četrtino prebivalstva Litve. Vilna, ki leži na jugovzhodu Litve, je drugo največje mesto v baltskih državah (za Rigo).
Poglej Potop (zgodovina) in Vilna
Visla
Visla je s 1047 kilometri najdaljša reka na Poljskem, hkrati najdaljša reka baltiškega povodja in 9 najdaljša v Evropi.
Poglej Potop (zgodovina) in Visla
Vitebsk
Geografska lega Vitebska v Belorusiji in Vitebski oblasti Vitebsk (Vicebsk,, Vitebsk) (55°11,4' severno, 30°10,8' vzhodno(WG)) je mesto v Belorusiji blizu meje z Rusijo in Latvijo z okoli 400.000 prebivalcev.
Poglej Potop (zgodovina) in Vitebsk
Vlaška
Vlaška (romunsko Țara Românească, romunska cirilica Цѣра Румѫнѣскъ) je bila zgodovinska in geografska regija Romunije.
Poglej Potop (zgodovina) in Vlaška
Vzhodna pravoslavna cerkev
Pravoslávje spada med tri večje veje krščanstva.
Poglej Potop (zgodovina) in Vzhodna pravoslavna cerkev
Zahodna Dvina
Zahodna Dvina ali Daugava (latgalijsko Daugova, poljsko Dźwina) je reka, ki izvira v Rusiji, teče skozi Belorusijo in se v Latviji pri Rigi izliva v Baltsko morje.
Poglej Potop (zgodovina) in Zahodna Dvina
Zaporoška Seč
Zgodovinska karta ukrajinskega Kozaškega hetmanata in ozemlja Zaporoških kozakov v Ruskem carstvu (1751) Zaporoška Seč (ukrajinsko Запорозька Січ, Zaporoz'ka Sič, poljsko Sicz Zaporoska, rusko Запорожская Сечь, Zaporožskaja Seč) je bila od 16.
Poglej Potop (zgodovina) in Zaporoška Seč
Prav tako znan kot Potop (zgodovina Poljske-Litve 1648-1667).