Kazalo
80 odnosi: Aachen, Aleksandropolis, Arad, Benetke, Beograd, Berlin, Bitola, Bratislava, Brest, Belorusija, Brno, Bruselj, Budimpešta, Bukarešta, Burgas, Carigrad, Donava, Drač, Dresden, Dunaj, Evropska unija, Gdansk, Gjur, Gomel, Gradec, Helsinki, Kaliningrad, Katovice, Kaunas, Köln, Kišinjov, Kijev, Klajpeda, Košice, Kombinirani transport, Konstanca, Romunija, Koper, Krakov, Kreta, Lübeck, Ljubljana, Luka Koper, Lvov, Maastrichtska pogodba, Maribor, Minsk, Moskva, Nürnberg, Niš, Nižni Novgorod, Novi Sad, ... Razširi indeks (30 več) »
Aachen
Aachen je bil rezidenca Karla Velikega in od 936 do 1531 mesto, kjer je bilo kronanih 31 nemških kraljev Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Panevropska prometna mreža in Aachen
Aleksandropolis
Aleksandropolis (prej turško Dedeağaç) je mesto in pristanišče v Trakiji (Grčija), ki leži ob ustju reke Marice; je glavno mesto pokrajine Evros.
Poglej Panevropska prometna mreža in Aleksandropolis
Arad
Arad je mesto v istoimenskem okrožju v zahodni Romuniji.
Poglej Panevropska prometna mreža in Arad
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Poglej Panevropska prometna mreža in Benetke
Beograd
Béograd (staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto).
Poglej Panevropska prometna mreža in Beograd
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Poglej Panevropska prometna mreža in Berlin
Bitola
Bitola (makedonsko Битола, grško Μοναστήρι, srbohrvaško Bitolj/Битољ, bolgarsko Битоля, turško Manastır, مناستر) je drugo največje mesto Severne Makedonije, ki leži v jugozahodnem delu države ob vznožju gorovja Baba (najvišji vrh Pelister, 2601 m), Nidže in Kajmakčalan ob reki Dragoru, v središču kotline/nižine Pelagonija, 15 km severno od grške meje in na nadmorski višini okoli 650 m.
Poglej Panevropska prometna mreža in Bitola
Bratislava
Bratislava (Pozsony,, po starem pravopisu Preßburg, do 1919 slovaško Prešporok/Prešporek oz. češko Prešpurk) je glavno mesto Slovaške in z okoli pol milijona prebivalci (370.000, z okolico pa ocenjeno na 720.000) hkrati tudi največje mesto te države, a je glede na velikost Slovaške razmeroma majhna prestolnica, ker ima to vlogo komaj okoli sto let.
Poglej Panevropska prometna mreža in Bratislava
Brest, Belorusija
Brest je mesto na jugozahodu Belorusije in glavno mesto istoimenske oblasti v upravni delitvi države.
Poglej Panevropska prometna mreža in Brest, Belorusija
Brno
Brno (nemško Brünn) je drugo največje mesto Češke republike in največje (nekdanje glavno mesto, od sredine 17. stoletja naprej) zgodovinske dežele Moravske.
Poglej Panevropska prometna mreža in Brno
Bruselj
Bruselj (flamsko/), uradno Regija Bruselj-glavno mesto ali Bruseljska regija, je prestolnica Belgije in obenem Evropske unije.
Poglej Panevropska prometna mreža in Bruselj
Budimpešta
Budimpešta (češko in slovaško Budapešť) je glavno mesto Madžarske in glavno politično, industrijsko, trgovsko in prometno središče države. Mesto leži na obeh bregovih reke Donave. Nastalo je z združitvijo Budima in Obude na desni (zahodni) in Pešte na levi (vzhodni) obali Donave.
Poglej Panevropska prometna mreža in Budimpešta
Bukarešta
Bukarešta (romunsko București) je glavno mesto in kulturno, gospodarsko središče Romunije.
Poglej Panevropska prometna mreža in Bukarešta
Burgas
Burgas je glavno mesto okraja Burgas v jugovzhodni Bolgariji in četrto največje mesto v državi z okoli 200.000 prebivalci (za Sofijo, Plovdivom in Varno).
Poglej Panevropska prometna mreža in Burgas
Carigrad
Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.
Poglej Panevropska prometna mreža in Carigrad
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Panevropska prometna mreža in Donava
Drač
Drač (albansko Durrës) je pristaniško mesto, sedež okrožja Drač in občine Drač v Albaniji.
Poglej Panevropska prometna mreža in Drač
Dresden
Labe. Dresden (zgornjesaško Dräsdn; Drježdźany) je glavno mesto nemške zvezne države Saška in njeno drugo najbolj naseljeno mesto za Leipzigom.
Poglej Panevropska prometna mreža in Dresden
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Panevropska prometna mreža in Dunaj
Evropska unija
Evrópska uníja (tudi Evrópska únija; kratica EU) ali Evrópska zvéza (kratica EZ) je politično-ekonomska zveza, sestavljena iz 27 držav, ki se v glavnem nahajajo v Evropi.
Poglej Panevropska prometna mreža in Evropska unija
Gdansk
Gdansk je mesto na obali Baltskega morja na severu Poljske.
Poglej Panevropska prometna mreža in Gdansk
Gjur
Gjur (zapisan tudi Gyor in Györ,,,, zastarelo slovensko Jura), je z okoli 130.000 prebivalci šesto največje mesto na Madžarskem in sedež Županije Győr-Moson-Sopron (poslovenjeno ''Gjur–Mošon–Šopron'') ter istoimenske rimskokatoliške škofije, ustanovljene leta 1009 kot sufragan ostrogonske metropolije in ki je pred ustanovitvijo škofije v Sombotelu leta 1777 vključevala tudi severozahodni del slovenskega Prekmurja (Belmurski arhidiakonat).
Poglej Panevropska prometna mreža in Gjur
Gomel
Gomel je mesto v jugovzhodni Belorusiji blizu meje z Rusijo in Ukrajino.
Poglej Panevropska prometna mreža in Gomel
Gradec
Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.
Poglej Panevropska prometna mreža in Gradec
Helsinki
Helsinki (švedsko; slengovsko Stadi) so glavno mesto in največje mesto na Finskem.
Poglej Panevropska prometna mreža in Helsinki
Kaliningrad
Satelitska slika Kaliningrada Kaliningrad (do leta 1945 poznano po nemškem imenu Königsberg, in nato za kratek čas kot Kjonigsberg/Кёнигсберг) je pristaniško mesto in upravno središče ruske eksklave Kaliningrajske oblasti, ki leži med Poljsko in Litvo ob Baltskem morju.
Poglej Panevropska prometna mreža in Kaliningrad
Katovice
Katovice (poljsko Katowice, nemško Kattowitz) so mesto na jugu Poljske, prestolnica Šlezijskega vojvodstva.
Poglej Panevropska prometna mreža in Katovice
Kaunas
Kaunas (zastarelo slovansko Kovno) je drugo največje mesto v Litvi za Vilno in pomembno središče litovskega gospodarskega, akademskega in kulturnega življenja.
Poglej Panevropska prometna mreža in Kaunas
Köln
Köln (kölnsko Kölle, slovenski poskus, ki pa ni obstal, tudi Kelmorajn) je največje mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in četrto največje mesto v Nemčiji (po Berlinu, Hamburgu in Münchnu).
Poglej Panevropska prometna mreža in Köln
Kišinjov
Kišinjov ali Kišinjev (moldavsko in romunsko Chișinău) je upravno središče in center osrednjih gospodarskih, znanstvenih in kulturnih institucij moldavske republike.
Poglej Panevropska prometna mreža in Kišinjov
Kijev
Kijev (Kyjiv) je glavno in največje mesto Ukrajine.
Poglej Panevropska prometna mreža in Kijev
Klajpeda
Klajpeda (ali Mimmelburg) je pomembno pristaniško mesto na vzhodni obali Baltskega morja. Po velikosti je z okoli 200.000 prebivalci tretje največje litovsko mesto in hkrati edino večje pristanišče v državi.
Poglej Panevropska prometna mreža in Klajpeda
Košice
Košice so s približno 235.000 prebivalci drugo največje slovaško mesto.
Poglej Panevropska prometna mreža in Košice
Kombinirani transport
Prelaganje kontejnerjev z ladje na tovornjak v pristanišču Santos, Brazilija Kombinirani transport ali tudi večnačinovni prevoz je kombinacija najmanj dveh oblik transporta (železnica-cesta, železnica-ladja) v enotni transportni verigi brez menjave transportne enote - univerzalni kontejner.
Poglej Panevropska prometna mreža in Kombinirani transport
Konstanca, Romunija
Konstanca je mesto in pristanišče ob Črnem morju v Romuniji.
Poglej Panevropska prometna mreža in Konstanca, Romunija
Koper
Koper je obmorsko mesto v Slovenski Istri, drugo največje na istrskem polotoku (za hrvaškim Puljem).
Poglej Panevropska prometna mreža in Koper
Krakov
Krakov je eno najstarejših, drugo največje in z več vidikov tudi drugo najpomembnejše mesto na Poljskem ter glavno mesto Malopoljskega vojvodstva.
Poglej Panevropska prometna mreža in Krakov
Kreta
Kreta (Kréte) je z 8261 km² največji grški otok v Egejskem morju in peti največji v Sredozemskem morju (od zahoda do vzhoda je dolg preko 270 kilometrov).
Poglej Panevropska prometna mreža in Kreta
Lübeck
Lübeck (dansko Lybæk; uradno poim. Hanzeatsko mesto Lübeck) je drugo največje mesto v severnonemški zvezni deželi Schleswig-Holstein, univerzitetno mesto in eno večjih nemških pristanišč.
Poglej Panevropska prometna mreža in Lübeck
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Panevropska prometna mreža in Ljubljana
Luka Koper
Panorama Luke Koper Luka Koper je edino slovensko mednarodno tovorno pristanišče, ki ga upravlja istoimenska koprska delniška družba.
Poglej Panevropska prometna mreža in Luka Koper
Lvov
Lvov (Lwów,,,; Lemberg; L'vov) je mesto v zahodni Ukrajini in administrativno središče Lvovske oblasti.
Poglej Panevropska prometna mreža in Lvov
Maastrichtska pogodba
Pogodba iz Maastrichta Maastrichtska pogodba (uradno Pogodba o Evropski uniji, s kratico PEU) je mednarodna pogodba, ki so jo 7. februarja 1992 v nizozemskem Maastrichtu podpisale države članice Evropske skupnosti in ki je, ko je 1. novembra 1993 stopila v veljavo, politično in pravno združila države članice.
Poglej Panevropska prometna mreža in Maastrichtska pogodba
Maribor
Rotovž Pohorja Maribor je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji.
Poglej Panevropska prometna mreža in Maribor
Minsk
Minsk ((narkamaŭka) in Менск (taraškievica)) je glavno mesto Belorusije s približno dvema milijonoma prebivalcev, tudi upravno središče Minske voblašči.
Poglej Panevropska prometna mreža in Minsk
Moskva
Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.
Poglej Panevropska prometna mreža in Moskva
Nürnberg
Nürnberg (narečno vzhodnofrankonsko Nämberch, zastarelo slovensko Norimberk) je mesto ob reki Pegnitz in kanalu Ren–Majna–Donava v nemški deželi Bavarski v upravnem območju Srednja Frankovska, približno 170 km severno od Münchna.
Poglej Panevropska prometna mreža in Nürnberg
Niš
Niš (srbsko Ниш) je z okoli 250.000 prebivalci (samo mesto okoli 200.000) tretje največje mesto v Srbiji za Beogradom in Novim Sadom.
Poglej Panevropska prometna mreža in Niš
Nižni Novgorod
Nižni Novgorod (Nížnij Nóvgorod) pogovorno skrajšan na Nižni, je mesto v Rusiji in upravno središče Privolškega zveznega okrožja in regije (oblast) Nižni Novgorod.
Poglej Panevropska prometna mreža in Nižni Novgorod
Novi Sad
Novi Sad (v cirilici Нови Сад, madžarsko Újvidék, slovaško Nový Sad) je drugo največje mesto v Srbiji in glavno mesto Avtonomne pokrajine Vojvodine.
Poglej Panevropska prometna mreža in Novi Sad
Odesa
Odesa (ukrajinsko Одеса) je tretje največje mesto Ukrajine in najpomembnejše pristanišče v državi.
Poglej Panevropska prometna mreža in Odesa
Osijek
Osijek (nekoč Osek, Osik) je četrto največje mesto na Hrvaškem.
Poglej Panevropska prometna mreža in Osijek
Ploče
Ploče (italijansko Porto Tolero), je mesto na Hrvaškem, ki upravno spada pod Dubrovniško-neretvansko županijo.
Poglej Panevropska prometna mreža in Ploče
Plovdiv
Plovdiv je drugo največje mesto v Bolgariji in središče okraja Plovdiv.
Poglej Panevropska prometna mreža in Plovdiv
Poznanj
Grb Poznanja Panorama Panorama starega mestnega jedra Mestni stadion (Poznanj) Poznanj (poljsko Poznań, nemško Posen) je eno najstarejših in največjih mest na Poljskem ter glavno mesto Velikopoljskega vojvodstva.
Poglej Panevropska prometna mreža in Poznanj
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Poglej Panevropska prometna mreža in Praga
Prilep
Prilep (makedonsko Прилеп, aromunsko Parleap, turško Pirlepe ali Perlepe, grško Περλεπές (Perlepes) ali Πρίλαπο (Prilapo)) je mesto in občina v osrednji Severni Makedoniji.
Poglej Panevropska prometna mreža in Prilep
Pskov
99) je simbol nekdanje moči in neodvisnosti Pskova. Pskov (zastarelo Пльсковъ) je starodavno mesto v severozahodni Rusiji približno 70 km od meje z Estonijo ob reki Velikaja (57°49′ severno, 28°20′ vzhodno) pri njenem izlivu v Čudsko-Pskovsko jezero.
Poglej Panevropska prometna mreža in Pskov
Reka, Hrvaška
Réka (madžarsko Fiume, lokalno čakavsko Reka/Rika; arhaično nemško Sankt Veit am (P)Flaum/Fluß) je tretje največje mesto na Hrvaškem (za Zagrebom in Splitom) in največje pristanišče v državi.
Poglej Panevropska prometna mreža in Reka, Hrvaška
Riga
Riga (/ ˈriːɡə /; latvijsko Rīga; livonsko Rīgõ) je glavno mesto Latvije v kateri živi 633.000 prebivalcev (stanje 2019), kar je tretjina prebivalstva, v urbanem/metropolitanskem območju, kamor sodi tudi letoviško mesto Jūrmala, pa približno milijon ali kar okoli polovica prebivalcev države.
Poglej Panevropska prometna mreža in Riga
Salzburg
Pogled na mesto iz trdnjave Panorama Altstadta s trdnjavo in Kapuzinerberg Trdnjava Hohensalzburg Pogled na mesto iz Gersberga Salzburg (avstrobavarsko Soizbuag, zastarelo slovensko tudi Solnograd) je prestolnica istoimenske avstrijske zvezne dežele in obenem kot največje mesto v njej tudi edino s posebnim statutom.
Poglej Panevropska prometna mreža in Salzburg
Sankt Peterburg
Sankt Peterburg (rusko Санкт-Петербург – Sankt-Peterbúrg), v preteklosti znan kot Petrograd (1914–1924) in Leningrad (1924–1991), je mesto ob reki Nevi, na začetku Finskega zaliva v Baltskem morju.
Poglej Panevropska prometna mreža in Sankt Peterburg
Sarajevo
Sarajevo (cirilica Сарајево) je največje in glavno mesto Bosne in Hercegovine.
Poglej Panevropska prometna mreža in Sarajevo
Skopje
Skopje je glavno mesto republike Severne Makedonije.
Poglej Panevropska prometna mreža in Skopje
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Panevropska prometna mreža in Slovenija
Smolensk
Smolensk (Смоленск) je mesto in upravno središče Smolenske oblasti v Rusiji, ki leži ob reki Dneper, 360 kilometrov zahodno-jugozahodno od Moskve.
Poglej Panevropska prometna mreža in Smolensk
Sofija
Sofija (bolgarsko София) je glavno mesto Bolgarije, v jugovzhodni Evropi na Balkanskem polotoku, ki ima okoli 1,3 milijona prebivalcev.
Poglej Panevropska prometna mreža in Sofija
Solun
Solun ali Tesalonika (ali krajše) je drugo največje mesto v Grčiji, z nekaj več kot milijonom prebivalcev v svojem metropolitanskem območju in glavno mesto geografske regije Makedonija, upravne regije Osrednja Makedonija in decentralizirane uprave Makedonije in Trakije.
Poglej Panevropska prometna mreža in Solun
Talin
Talin (/ ˈtɑːlɪn, ˈtælɪn /; estonsko Tallinn) je glavno in najbolj naseljeno mesto Estonije.
Poglej Panevropska prometna mreža in Talin
Tirana
Tirana (ali Tirana, gegovsko Tirona) je glavno mesto Albanije in s pol milijona prebivalcev največje mesto v državi.
Poglej Panevropska prometna mreža in Tirana
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Poglej Panevropska prometna mreža in Trst
Užgorod
Užgorod je mesto v zahodni Ukrajini, središče istoimenske občine, rajona in Zakarpatske oblasti.
Poglej Panevropska prometna mreža in Užgorod
Varšava
Varšava (poljsko Warszawa), je prestolnica in največje mesto Poljske ter glavno mesto Mazovskega vojvodstva in od začetka 50.
Poglej Panevropska prometna mreža in Varšava
Varna
Varna je lahko: Ime naselja.
Poglej Panevropska prometna mreža in Varna
Veles, Severna Makedonija
Veles je mesto v Severni Makedoniji z okoli 45.000 prebivalci.
Poglej Panevropska prometna mreža in Veles, Severna Makedonija
Viborg
Viborg (Vyborg) je mesto v severozahodni Rusiji, ki se nahaja na obali Karelijske ožine.
Poglej Panevropska prometna mreža in Viborg
Vilna
Vilna (litovsko Vilnius), glej tudi druga imena) je glavno mesto Litve in obenem njeno največje mesto s 580.000 prebivalci (2020). Širše funkcijsko mestno območje Vilne pa šteje preko 700.000 ljudi ali četrtino prebivalstva Litve. Vilna, ki leži na jugovzhodu Litve, je drugo največje mesto v baltskih državah (za Rigo).
Poglej Panevropska prometna mreža in Vilna
Vroclav
Vroclav na Poljskem Mestna hiša v Vroclavu Osrednji mestni trg Vroclav Vroclav (šlezijsko in) je največje mesto in zgodovinska prestolnica Šlezije na Poljskem (do 1945 v Nemčiji) in rečno pristanišče na reki Odri.
Poglej Panevropska prometna mreža in Vroclav
Vseevropsko cestno omrežje
Oznaka evropske poti Mreža evropskih poti, Slovenija Mreža evropskih poti Vseevropsko cestno omrežje je cestno omrežje praviloma cest najvišjih kategorij v Evropi, Srednji in Mali Aziji.
Poglej Panevropska prometna mreža in Vseevropsko cestno omrežje
Zagreb
Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.
Poglej Panevropska prometna mreža in Zagreb
Prav tako znan kot Pan-evropska prometna mreža.