Kazalo
43 odnosi: Apoteoza, Asimilacija (sociologija), Atlantski ocean, Črno morje, Bitka v Tevtoburškem gozdu, Božanska pravica kraljev, Centurion, Cenzor, Dakija (razločitev), Dominat, Donava, Egipt (rimska provinca), Ermitaž, Hadrijan, Kohorta, Kohorta čuvajev, Leto štirih cesarjev, Liktor, Limes, Neron, Papirus, Pax Romana, Piratstvo, Plutarh, Pontifex maximus, Pretorijska straža, Principat, Publij Kornelij Tacit, Publij Kvintilij Var, Punske vojne, Ren, Rimska legija, Rimska vojna mornarica, Rimski amfiteater, Rimsko državljanstvo, Romanizacija, Slavolok, Sredozemlje, Starorimska civilizacija, Toga, Trajan, Trajanov steber, Tribun.
Apoteoza
Apoteoza (grško: ἀποθέωσις, od ἀποθεόω / ἀποθεῶ, 'oboževati'; imenovano tudi divinizacija (pobožanstviti, uvrstiti med bogove) in deifikacija (oboževanje, izkazovanje božje časti) iz latinščine deus, dei – bog + facere - narediti je poveličevanje, slavljenje, oboževanje subjekta in najpogosteje, ravnanje s človekom kot z bogom.
Poglej Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu in Apoteoza
Asimilacija (sociologija)
Asimilacija je v sociologiji proces prilagajanja posameznika na značilnosti neke skupine, drugega naroda.
Poglej Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu in Asimilacija (sociologija)
Atlantski ocean
Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.
Poglej Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu in Atlantski ocean
Črno morje
Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.
Poglej Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu in Črno morje
Bitka v Tevtoburškem gozdu
Bitka v Tevtoburškem gozdu (– »Varov poraz«) je bila bitka med združenimi germanskimi plemeni pod poveljstvom Heruska Arminija in Rimljani pod poveljstvom Publija Kvintilija Vara, ki se je po pisanju rimskih zgodovinarjev zgodila leta 9 n. št.
Poglej Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu in Bitka v Tevtoburškem gozdu
Božanska pravica kraljev
Božanska pravica kraljev, Božja pravica ali Božji mandat je politična in verska doktrina kraljeve in politične legitimnosti.
Poglej Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu in Božanska pravica kraljev
Centurion
Rekonstrukcija uniforme rimskega centuriona; prečna perjanica na čeladi (''galea'') bi lahko pomenila njegov rang Centurion (latinsko, antično grško κεντυρίων, tudi ἑκατόνταρχος, , v srednjem bizantinskem obdobju κένταρχος ) je bil po Marijevih reformah leta 107 pr.
Poglej Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu in Centurion
Cenzor
Cenzor (latinsko censor, ocenjevalec, presojevalec), v Rimski republiki voljeni funkcionar, pozneje državni uradnik ali honorarni strokovnjak, ki nadzira (cenzurira) objavi namenjene spise, časopise, filme, radijske in televizijske oddaje, internet in včasih tudi zasebno korespondenco.
Poglej Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu in Cenzor
Dakija (razločitev)
Dakija je lahko.
Poglej Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu in Dakija (razločitev)
Dominat
Dioklecijan Dominat ali pozno Rimsko cesarstvo je bilo despotsko zadnje obdobje Rimskega cesarstva, ki je sledilo principatu.
Poglej Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu in Dominat
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu in Donava
Egipt (rimska provinca)
Egipt je bila rimska provinca, ki jo je leta 30 pr.
Poglej Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu in Egipt (rimska provinca)
Ermitaž
Ermitaž (rus. Госуда́рственный Эрмита́ж) je eden od treh najpomembnejših in najpogosteje obiskanih svetovnih muzejev.
Poglej Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu in Ermitaž
Hadrijan
Publius Aelius Hadrianus bolj znan kot Hadrijan, rimski cesar, * 24. januar 76, najbrž Italika, Španija, † 10. julij 138, Rim.
Poglej Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu in Hadrijan
Kohorta
Kohorta (latinsko, mn., slovensko truma ali četa) je bila taktična vojaška enota rimske vojske, ki je bila uvedena v času Marijevih reform in je zamenjala dotedanjo osnovno taktično enoto manipel.
Poglej Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu in Kohorta
Kohorta čuvajev
Kohorta čuvajev (latinsko Cohors vigilum) je bila posebna kohorta 1.000 mož, ki so bili namenjeni boju proti požarom in so tako predstavljali začetke gasilstva v današnji Italiji.
Poglej Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu in Kohorta čuvajev
Leto štirih cesarjev
Rimsko cesarstvo leta 69. Po smrti cesarja Nerona so položaj rimskega cesarja v enem samem letu zasedli kar štirje vplivni rimski plemiči. Leto štirih cesarjev je bilo leto 69, ko so v Rimskem cesarstvu zaporedoma vladali štirje cesarji: Galba, Oton, Vitelij in Vespazijan.
Poglej Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu in Leto štirih cesarjev
Liktor
Liktor (latinsko: lictor, morda iz latinskega ligare – povezati), pripadnik posebne skupine rimskih državnih uslužbencev, katerih naloga je bila skrb in varovanje tistih magistratov Rimske republike in Cesarstva, ki so imeli izvršilno oblast (imperium).
Poglej Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu in Liktor
Limes
Rekonstrukcija tipičnega limesa Limes je izraz, ki je prvotno pomenil pot med dvema zemljiščema, Tacit pa je izraz prenesel v času cesarskega obdobja antičnega Rima v izraz, ki je zaznamoval državno mejo.
Poglej Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu in Limes
Neron
Lutius Domitius Ahenobarbus Nero Claudius Caesar, bolj znan kot Neron, * 15. december 37, † 9. junij 68, četrti in zadnji rimski cesar julijsko-klavdijske dinastije med letoma 54 in 68.
Poglej Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu in Neron
Papirus
Del knjige mrtvih napisane na papirus Papirus je vrsta papirju podobnega materiala, narejen iz papirusnega trsa Cyperus papyrus, ki se prav tako imenuje papirus.
Poglej Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu in Papirus
Pax Romana
Rimsko cesarstvo med vladavino cesarja Avgusta; z rumeno barvo je označeno ozemlje Rimske republike leta 31 pr. n. št., z zeleno ozemlja, osvojena pod Avgustom, in z rožnato ozemlja od Rima odvisnih držav Pax Romana (slovensko rimski mir) je bilo dolgo obdobje relativnega miru in minimalne širitve Rimskega cesarstva z vojaško silo, ki je trajalo 206 let (27 pr.
Poglej Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu in Pax Romana
Piratstvo
thumb Piratstvo je plenjenje, ropanje in drugovrsten nasilen kriminal, ki se odvija na morju.
Poglej Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu in Piratstvo
Plutarh
Plútarh (Méstrios Ploútarchos), starogrški zgodovinar, biograf, filozof in svečenik, * okoli 48, Haironeja v Beociji, † okoli 127, Delfi.
Poglej Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu in Plutarh
Pontifex maximus
Avgust kot ''pontifex maximus'' Pontifex maximus (slovensko vrhovni pontifik ali vrhovni svečenik) je bil v Starem Rimu visoki svečenik kolegija pontifikov (collegium pontificum) in hkrati najvišji svečenik v državi.
Poglej Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu in Pontifex maximus
Pretorijska straža
Pretorijska straža (latinsko) so bili posebej izbrani rimski legionarji, ki so bili osebna straža cesarja in pomembnih vojskovodij.
Poglej Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu in Pretorijska straža
Principat
Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata Principat je splošno uveljavljen naziv za državno ureditev, ki jo je v Rimskem cesarstvu vzpostavil prvi cesar Gaj Avgust Oktavijan (vladal 27 pr. n. št.-14 n. št.). Končal se je leta 284, ko je po krizi tretjega stoletja, v kateri so se na rimskem prestolu stalno menjavali cesarji uzurpatorji, ki so jih kar po vrsti samovoljno proglašali vojaki po celem cesarstvu, na rimski prestol prišel cesar Dioklecijan.
Poglej Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu in Principat
Publij Kornelij Tacit
Públij (ali Gáj) Kornélij Tácit (latinsko Publius (ali Gaius) Cornelius Tacitus), rimski zgodovinar in politik, * okrog 56, Rim, † okrog 117/120.
Poglej Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu in Publij Kornelij Tacit
Publij Kvintilij Var
Publij Kvintilij Var (latinsko Publius Quintilius Varus), rimski politik in general cesarja Avgusta, poznan je predvsem po katastrofalnem porazu v bitki z germanskim generalom Arminijem v Tevtoburškem gozdu, kjer je izgubil tri legije in svoje življenje, * 46 pr.
Poglej Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu in Publij Kvintilij Var
Punske vojne
500px Punska vojna je ime treh vojn med Kartagino in mlado Rimsko republiko, ki je v tem konfliktu zmagovala.
Poglej Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu in Punske vojne
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Poglej Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu in Ren
Rimska legija
Rimska legija je bila osnovna taktična enota rimske vojske.
Poglej Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu in Rimska legija
Rimska vojna mornarica
Vojna mornarica Rimljanov (lat. classis) je bila ustanovljena med prvo punsko vojno (264 - 241 pr. n. št.) in je trajala do petega stoletja, ko so jo uničili Vandali.
Poglej Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu in Rimska vojna mornarica
Rimski amfiteater
Rimski amfiteater je amfiteater - veliko, krožno ali ovalno prizorišče na prostem z dvignjenimi sedeži - ki so jih gradili stari Rimljani.
Poglej Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu in Rimski amfiteater
Rimsko državljanstvo
CIL'' VI.37045), na kateri je zapis o podelitvi rimskega državljanstva vojakom iz Hispanije za nagrado za njihovo službo v rimski konjenici Rimsko državljanstvo, privilegiran politični in pravni položaj, ki je bil omejen na določene sloje rimskega prebivalstva in je prinašal določene pravice in obveznosti.
Poglej Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu in Rimsko državljanstvo
Romanizacija
Romanizacija ali latinizacija pomeni uvajanje rimske kulture in latinskega jezika na območjih, ki jih je zasedel antični Rim.
Poglej Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu in Romanizacija
Slavolok
Konstantinov slavolok, Rim Arc de Triomphe, Paris Slavolok je monumentalna struktura v obliki loka ali oboka z enim ali več prehodi, ki so pogosto namenjeni prehodu preko ceste, od 2.
Poglej Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu in Slavolok
Sredozemlje
Satelitska slika Sredozémlje ali Mediterán (etimološko sredi zemlje) je ime velike regije okrog Sredozemskega morja in tudi skupno ime za dežele okrog njega.
Poglej Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu in Sredozemlje
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu in Starorimska civilizacija
Toga
Toga Toga, značilno oblačilo antičnega Rima, približno 6 m dolg kos tkanine, ki se je ovil okoli telesa.
Poglej Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu in Toga
Trajan
Arabija Marcus Ulpius Nerva Traianus, bolje znan kot Trajan, rimski cesar, * 18. september 53, Italika, antična Hispanija, † 9. avgust 117, Selinus, Kilikija.
Poglej Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu in Trajan
Trajanov steber
Trajanov steber (latinsko ali, italijansko Colonna Traiana) je rimski triumfalni steber, ki so ga postavili v Rimu v spomin na zmage cesarja Trajana v dačanskih vojnah.
Poglej Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu in Trajanov steber
Tribun
Tribun (latinsko tribunus) je bil naslov različnih izvoljenih uradnikov v starem Rimu.
Poglej Oblast in vojska v Rimskem cesarstvu in Tribun