Kazalo
27 odnosi: Brom, Bruhanje, Dihalna veriga, Dihanje, Eksplozija, Izpuščaj, Jod, Kašelj, Kemijski element, Klor, Koža, Magnezij, Medicina, Milo, Mineral, Nevarne snovi, Organizem, Simptom, Skladišče, Svetloba, Temperatura, Voda, Vodik, Vročina, Zabojnik, Zemlja, Zrak.
Brom
Bróm (latinsko bromum iz grške besede bromos - smrad) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Br in atomsko število 35.
Poglej Magnezijev prah in Brom
Bruhanje
Brúhanje oz.
Poglej Magnezijev prah in Bruhanje
Dihalna veriga
Shematski pregled dihalne verige Dihalna veriga (tudi elektronska transportna veriga) je serija membranskih proteinov prenašalcev elektronov, ki so posredniki pri adenozin trifosfat (ATP) sintetizirajočih biokemijskih reakcij.
Poglej Magnezijev prah in Dihalna veriga
Dihanje
Díhanje je prenos kisika v telo in izločanje ogljikovega dioksida iz telesa.
Poglej Magnezijev prah in Dihanje
Eksplozija
Eksplozija Eksplozivna snov Eksplozija je hitra in silovita sprostitev energije zaradi hitrega zvišanja tlaka in temperature, kar ima za posledico rušilno delovanje na okolico.
Poglej Magnezijev prah in Eksplozija
Izpuščaj
Izpuščaj na hrbtu. Izpuščáj, príšč ali eksantém so enakomerno ali neenakomerno raztresene kožne vzbrsti (eflorescence) po površju telesa.
Poglej Magnezijev prah in Izpuščaj
Jod
Jód (latinsko iodum) (iz starogrške besede iódes - vijoličast) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol I in atomsko število 53.
Poglej Magnezijev prah in Jod
Kašelj
Kášelj je refleksen sunkovit, glasen izdih zraka, ki je navadno refleksen zaradi draženja dihalnih poti,https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5522136/kaselj?query.
Poglej Magnezijev prah in Kašelj
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Poglej Magnezijev prah in Kemijski element
Klor
Klór (latinsko chlorum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Cl in atomsko število 17.
Poglej Magnezijev prah in Klor
Koža
Koža (lat. integumentum commune) je največji organ oziroma čutilo, ki varuje vse druge organe v organizmu.
Poglej Magnezijev prah in Koža
Magnezij
Magnézij (latinsko magnesium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mg in atomsko število 12.
Poglej Magnezijev prah in Magnezij
Medicina
Medicina je v širšem pomenu veda in delovanje, usmerjeno k preprečitvi in zdravljenju bolezni in povrnitvi zdravja ljudi, v ožjem pa povezana z dejavnostjo zdravnikov.
Poglej Magnezijev prah in Medicina
Milo
Ročno izdelano milo Mila so snovi, ki jih dobimo, če maščobe segrejemo skupaj z natrijevim ali kalijevem hidroksidom.
Poglej Magnezijev prah in Milo
Mineral
Različni minerali Rudnina ali mineral (iz latinske besede za rudnino: minerale) je naravna spojina z značilno kristalno zgradbo, nastala s pomočjo geoloških procesov.
Poglej Magnezijev prah in Mineral
Nevarne snovi
Nevarne snovi so tiste snovi, ki imajo eno ali več nevarnih lastnosti.
Poglej Magnezijev prah in Nevarne snovi
Organizem
V biologiji in ekologiji je organizem (grško organon - orodje) živeč kompleksni adaptivni sistem organov, ki drug na drugega vplivajo tako, da delujejo kot bolj ali manj stabilna celota.
Poglej Magnezijev prah in Organizem
Simptom
Simptom (grško: syn.
Poglej Magnezijev prah in Simptom
Skladišče
Skladišče je zgradba za shranjevanje dobrin.
Poglej Magnezijev prah in Skladišče
Svetloba
valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.
Poglej Magnezijev prah in Svetloba
Temperatura
atmosfer. Ti atomi se pri sobni temperaturi gibljejo z določeno povprečno hitrostjo (na animaciji so dvabilijonkrat upočasnjeni). Temperatura je ena izmed osnovnih fizikalnih veličin in termodinamičnih spremenljivk, ki določa toplotno stanje teles.
Poglej Magnezijev prah in Temperatura
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Magnezijev prah in Voda
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej Magnezijev prah in Vodik
Vročina
Vročína je stanje povišane telesne temperature.
Poglej Magnezijev prah in Vročina
Zabojnik
koprski luki Zabojnik ali kontejner je po definiciji s tehničnega vidika posebna embalaža oziroma zaboj.
Poglej Magnezijev prah in Zabojnik
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Magnezijev prah in Zemlja
Zrak
Sestava zraka v volumskih % Zràk je zmes plinov, ki sestavlja ozračje Zemlje in s tem atmosfero.
Poglej Magnezijev prah in Zrak