Kazalo
122 odnosi: Avstrija, Avstrijsko cesarstvo, Avstro-Ogrska, Štajerska (vojvodina), Švica, Češka, Bazilika sv. Petra, Vatikan, Beatifikacija, Bregenz, Bukovina, Cezar (naslov), Dikasterij za zadeve svetnikov, Družbeni nauk Cerkve, Dubrovnik, Florida, Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški, God, Habsburžani, Henrik II. Sveti, Hrvaška, Ilirsko kraljestvo, Jeruzalemsko kraljestvo, Kanonizacija, Karel IV., Koroška (vojvodina), Kotor, Kralj, Kranjska, Krčne žile, Madžarska, Madeira, Nadškofija Salzburg, Nadvojvodina Avstrija, Ogrska, Otto von Habsburg, Papež Benedikt XV., Papež Janez Pavel II., Prva svetovna vojna, Rak (bolezen), Rim, Rimskokatoliška cerkev, Slavonija, Slovenija, Slovenska marka, Tirolska, Trst, Vojvodina Furlanija, Woodrow Wilson, Zadar, 1. april, ... Razširi indeks (72 več) »
- Avstrijski blaženi
- Avstrijski feldmaršali
- Avstrijski monarhisti
- Avstrijski rimokatoličani
- Diplomiranci Karlove univerze v Pragi
- Hrvaški kralji
- Lotarinški Habsburžani
- Madžarski rimokatoličani
- Malteški vitezi
- Nemški feldmaršali
- Nosilci Pour le Mérite (vojaški razred)
- Nosilci reda Franca Jožefa
- Ogrski kralji
- Pretendenti
- Pretendenti ogrskega prestola
- Pretendenti češkega prestola
- Častitljivi Božji služabniki v 20. stoletju
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in Avstrija
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in Avstrijsko cesarstvo
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in Avstro-Ogrska
Štajerska (vojvodina)
Vojvodski klobuk, pokrivalo štajerskih vojvod Štájerska, vojvodina Svetorimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Habsburške monarhije, ki je obstajala do leta 1918.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in Štajerska (vojvodina)
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in Švica
Češka
Češka, uradno Češka republika (Česká republika), je celinska država v srednji Evropi z 10,7 milijona prebivalcev, ki meji na Nemčijo na zahodu in severozahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in Češka
Bazilika sv. Petra, Vatikan
Papeška bazilika svetega Petra v Vatikanu (italijansko: basilica Papale di San Pietro in Vaticano) ali preprosto bazilika svetega Petra (latinsko: Basilica Sancti Petri) je cerkev, zgrajena v renesančnem slogu, ki stoji v Vatikanu, papeški enklavi v mestu Rim.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in Bazilika sv. Petra, Vatikan
Beatifikacija
Beatifikacija ali proglasitev za blaženega je prvi korak v postopku razglasitve neke osebe za svetnika katoliške Cerkve.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in Beatifikacija
Bregenz
Bregenz (zastarelo slov. Brežnice; lat. Brigantium) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Predarlske ter središče istoimenskega okraja.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in Bregenz
Bukovina
Bukovina je zgodovinska regija srednje Evrope,Klaus Peter Berger,, Kluwer Law International, 2010, p. 132 razdeljena med Romunijo in Ukrajino, na severnih pobočjih osrednjevzhodnih Karpatov in sosednjih planot.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in Bukovina
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in Cezar (naslov)
Dikasterij za zadeve svetnikov
Dikasterij za zadeve svetnikov, s prejšnjim imenom Kongregacija za zadeve svetnikov je dikasterij Rimske kurije, ki nadzira celoten proces razglašanja novih svetnikov; tako vodi tudi kanonizacijo in beatifikacijo.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in Dikasterij za zadeve svetnikov
Družbeni nauk Cerkve
Družbeni nauk Cerkve je področje vedenja, ki ga je razvila Katoliška cerkev glede človekovega dostojanstva in skupnega dobrega v družbi.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in Družbeni nauk Cerkve
Dubrovnik
Dubrovnik je pristaniško in zgodovinsko mesto ob obali Jadranskega morja na skrajnem jugu Hrvaške.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in Dubrovnik
Florida
Florida (angleško, špansko) je južna zvezna država v ZDA.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in Florida
Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški
Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški ali Franc Jožef I. Avstrijski, avstrijski cesar, ogrski kralj, * 18. avgust 1830, Schönbrunn, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo, † 21. november 1916, Schönbrunn, Dunaj.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški
God
Priprave na praznovanju godu na začetku 20. stoletja. Slika Fanny Brate: ''God'' (olje na platnu, 1902) Gód (redkeje tudi imendan) je osebni praznik na dan koledarskega svetnika.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in God
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in Habsburžani
Henrik II. Sveti
Henrik, vzhodnofrankovski (nemški) kralj (kot II.), cesar Svetega rimskega cesarstva, bavarski vojvoda (kot IV.), italijanski kralj, Sveti, * 6. maj 973, Abbach, † 13. julij 1024, Grona pri Göttingenu.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in Henrik II. Sveti
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in Hrvaška
Ilirsko kraljestvo
Ilirsko kraljestvo je bila v letih 1816-1849 administrativna enota Avstrijskega cesarstva.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in Ilirsko kraljestvo
Jeruzalemsko kraljestvo
Kraljéstvo Jerúzalem je bilo krščansko kraljestvo, ustanovljeno na Bližnjem vzhodu (Levantu) leta 1099 po prvi križarski vojni.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in Jeruzalemsko kraljestvo
Kanonizacija
Kanonizacija ali proglasitev za svetnika je dejanje, s katerim neka oseba postane svetnik rimokatoliške cerkve.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in Kanonizacija
Karel IV.
Karel IV. je ime več vladarjev.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in Karel IV.
Koroška (vojvodina)
Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in Koroška (vojvodina)
Kotor
Kotor (črnogorska in srbska cirilica: Котор; italijansko Cattaro) je obalno mesto v Črni gori.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in Kotor
Kralj
Kralj (tudi v južnoslovanskih jezikih, v nem. König, v italijanščini Re, v francoščini Roi, v španščini in portugalščini Rei, v angleščini King, v češčini Král, v poljščini Król, v madžarščini Király) je vladarski naslov, pridobljen dedno ali z izvolitvijo.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in Kralj
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in Kranjska
Krčne žile
Krčne žile ali varice so bolezensko razširjene vene zlasti na golenih.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in Krčne žile
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in Madžarska
Madeira
Otočje Madeira Madeira je portugalski otok sredi oceana, na poti proti Ameriki, ki je od Lizbone oddaljen tisoč kilometrov, in skupaj z manjšim otokom Porto Santo ter še nekaj drugimi nenaseljenimi otočki meri 741 km2.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in Madeira
Nadškofija Salzburg
Nadškofija Salzburg je nadškofija in metropolija Rimskokatoliške cerkve, ena izmed dveh v Avstriji (poleg Nadškofije Dunaj).
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in Nadškofija Salzburg
Nadvojvodina Avstrija
Nadvojvodina Avstrija (Erzherzogtum Österreich; Archducatum Austria; Archduchy of Austria) je bila velika kneževina Svetorimskega cesarstva in jedro Habsburške monarhije.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in Nadvojvodina Avstrija
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in Ogrska
Otto von Habsburg
Otto von Habsburg, avstrijsko-nemški pisatelj, publicist in politik, * 20. november 1912, Reichenau an der Rax, Avstro-Ogrska, † 4. julij 2011, Pöcking, Nemčija.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in Otto von Habsburg
Papež Benedikt XV.
Papež Benedikt XV. (Papa Benedictus Decimus Quintus), rojen kot Giacomo della Chiesa, je bil italijanski rimskokatoliški duhovnik, nadškof, kardinal in papež; * 21. november 1854, Pegli (Genova, Kraljevina Sardinija – danes Italija), † 22. januar 1922 Rim (Italija danes: Vatikan).
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in Papež Benedikt XV.
Papež Janez Pavel II.
Janez Pavel II., rojstno ime Karol Józef Wojtyła, papež in svetnik, * 18. maj 1920, Wadowice, Poljska, † 2. april 2005, Vatikan.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in Papež Janez Pavel II.
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in Prva svetovna vojna
Rak (bolezen)
Rák je razred bolezni, za katere je značilna nenadzorovana celična delitev in sposobnost teh celic, da napadejo druga tkiva, bodisi tako, da se neposredno vrastejo v sosednje tkivo (»invazija«) ali pa z migracijo rakastih celic na oddaljena mesta (»zasevanje«).
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in Rak (bolezen)
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in Rim
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in Rimskokatoliška cerkev
Slavonija
Zemljevid Hrvaške, označena Slavonija Slavonija Slavonija je geografska in zgodovinska panonska pokrajina v severovzhodni Hrvaški in se razprostira vzhodno od območja Križevcev ter Siska med rekama Dravo in Savo, tako da na skrajnem vzhodu doseže tudi Donavo.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in Slavonija
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in Slovenija
Slovenska marka
Grb Slovenske marke Slovenska marka, tudi Marka ali Slovenska krajina, v zgodovinskih virih predvsem Windische Mark, je bila srednjeveška pokrajina na območju današnje Dolenjske, in tedaj sestavni del Kranjske.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in Slovenska marka
Tirolska
Tirolska je zgodovinska regija v zahodni Srednji Evropi, nekdanja kronska dežela Avstro-Ogrske in pred tem Avstrijskega cesarstva, ki se od konca 1. svetovne vojne dalje deli na avstrijsko zvezno deželo Tirolsko (sestavljeno iz Severne in ozemeljsko ločene Vzhodne Tirolske) ter italijanski pokrajini Bolzano in Trento, ki skupaj sestavljata italijansko avtonomno deželo Trentino - Zgornje Poadižje (italijansko Trentino-Alto Adige, nemško pa Südtirol - Južna Tirolska).
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in Tirolska
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in Trst
Vojvodina Furlanija
Furlanije Vojvodina Furlanija je bila langobardska vojvodina na območju sedanje Furlanije, ki je obstajala med leti 568 in 776.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in Vojvodina Furlanija
Woodrow Wilson
Thomas Woodrow Wilson, ameriški politik in 28.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in Woodrow Wilson
Zadar
Pristanišče Zadar (v antiki Iader) je pristaniško mesto na severozahodni obali Ravnih kotarjev v severni Dalmaciji s približno 68.000 prebivalci, glavno mesto Zadrske županije, sedež druge največje in obenem najstarejše univerze na hrvaškem ozemlju ter rimskokatoliške nadškofije, ki ni vključena v nobeno metropolijo, ampak (od 1969) podrejena neposredno Rimu.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in Zadar
1. april
1.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in 1. april
1. marec
1.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in 1. marec
10. marec
10.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in 10. marec
11. december
11.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in 11. december
11. junij
11.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in 11. junij
11. november
11.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in 11. november
11. september
11.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in 11. september
14. april
14.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in 14. april
15. maj
15.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in 15. maj
17. april
17.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in 17. april
17. avgust
17.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in 17. avgust
1887
1887 (MDCCCLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in 1887
1899
1899 (MDCCCXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in 1899
1912
1912 (MCMXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in 1912
1914
1914 (MCMXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in 1914
1915
Potop Lusitanie 1915 (MCMXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in 1915
1916
Potop ladje Britannic. 1916 (MCMVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in 1916
1918
1918 (MCMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in 1918
1919
1919 (MCMXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in 1919
1921
1921 (MCMXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in 1921
1922
1922 (MCMXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in 1922
1923
1923 (MCMXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in 1923
1925
1925 (MCMXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in 1925
1929
1929 (MCMXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in 1929
1930
1930 (MCMXXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in 1930
1940
1940 (MCMXL) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in 1940
1949
1949 (MCMXLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in 1949
1950
1950 (MCML) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in 1950
1951
1951 (MCMLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in 1951
1952
1952 (MCMLII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in 1952
1953
1953 (MCMLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in 1953
1956
1956 (MCMLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in 1956
1960
1960 (MCMLX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in 1960
1963
1963 (MCMLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in 1963
1968
1968 (MCMLXVII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in 1968
1971
1971 (MCMLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in 1971
1989
1989 MCMLXXXIX je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in 1989
1991
1991 (MCMXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in 1991
1993
1993 (MCMXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in 1993
1996
1996 (MCMXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in 1996
1997
1997 (MCMXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in 1997
2. oktober
2.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in 2. oktober
20. november
20.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in 20. november
20. september
20.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in 20. september
2003
2003 (MMIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in 2003
2004
2004 (MMIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in 2004
2007
2007 (MMVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek in končalo s ponedeljkom.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in 2007
2008
2008 (MMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek in konča s sredo.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in 2008
2010
2010 (MMX) je navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in 2010
2011
2011 (MMXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in 2011
21. december
21.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in 21. december
21. november
21.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in 21. november
21. oktober
21.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in 21. oktober
23. julij
23.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in 23. julij
3. januar
3.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in 3. januar
3. oktober
3.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in 3. oktober
30. december
30.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in 30. december
31. januar
31.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in 31. januar
31. maj
31.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in 31. maj
4. julij
4.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in 4. julij
5. avgust
5.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in 5. avgust
5. julij
5.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in 5. julij
5. oktober
5.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in 5. oktober
5. september
5.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in 5. september
6. januar
6.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in 6. januar
6. julij
6.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in 6. julij
6. maj
6.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in 6. maj
6. september
6.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in 6. september
7. april
7.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in 7. april
7. februar
7.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in 7. februar
7. januar
7.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in 7. januar
8. februar
8.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in 8. februar
9. junij
9.
Poglej Karel I. Habsburško-Lotarinški in 9. junij
Glej tudi
Avstrijski blaženi
Avstrijski feldmaršali
Avstrijski monarhisti
Avstrijski rimokatoličani
Diplomiranci Karlove univerze v Pragi
Hrvaški kralji
Lotarinški Habsburžani
Madžarski rimokatoličani
Malteški vitezi
Nemški feldmaršali
Nosilci Pour le Mérite (vojaški razred)
Nosilci reda Franca Jožefa
Ogrski kralji
Pretendenti
Pretendenti ogrskega prestola
Pretendenti češkega prestola
Častitljivi Božji služabniki v 20. stoletju
Prav tako znan kot Karel I. Avstrijski, Karel IV. Ogrski, Karel Zadnji, Karl IV. Ogrski.