Kazalo
42 odnosi: Ali Paša Janinski, Andronik II. Paleolog, Atene, Štefan Dušan, Četrti koncil v Konstantinoplu (pravoslavni), Bazilij II., Bazilika (zgradba), Belizar, Beneška republika, Benetke, Bohemond I. Antiohijski, Citadela, Dodona, Druga svetovna vojna, Epirski despotat, Evlija Čelebi, Glavno mesto, Grad Janina, Helenistično obdobje, Jad Vašem, Janez Krstnik, Justinijan I., Köppnova podnebna klasifikacija, Konstantinopel, Larisa, Lingua franca, Livorno, Mahmud II., Mihael I. Komnen Dukas, Nikejsko cesarstvo, Paleolitik, Pamvotida (jezero), Prokopij iz Cezareje, Prva balkanska vojna, Samostan, Sandžak, Solun, Spahije, Srbsko cesarstvo, Timar (Osmansko cesarstvo), Vilajet, Visoka porta.
Ali Paša Janinski
Ali Paša (1819) Ali Paša Janinski ali Tepedelenli Ali Paša iz Janine (imenovan tudi »Lev iz Janine«; albansko Ali Pashë Tepelena, aromunsko Ali Pãshelu, grško Αλή Πασάς Alí Pasás; * okoli 1741 v vasi Beçišt pri Tepedelen; † 5.
Poglej Janina (mesto) in Ali Paša Janinski
Andronik II. Paleolog
Andronik II.
Poglej Janina (mesto) in Andronik II. Paleolog
Atene
Atene (Ἀθῆναι, Athēnai, grško Αθήνα, Athīna) so grško glavno mesto, ki leži na polotoku Atika na jugovzhodnem delu celinske Grčije.
Poglej Janina (mesto) in Atene
Štefan Dušan
Štefan Uroš IV.
Poglej Janina (mesto) in Štefan Dušan
Četrti koncil v Konstantinoplu (pravoslavni)
Četrti koncil v Konstantinoplu je vesoljni cerkveni zbor, ki je potekal v Konstantinoplu, glavnem mestu Bizantinskega cesarstva, od 879 do 880.
Poglej Janina (mesto) in Četrti koncil v Konstantinoplu (pravoslavni)
Bazilij II.
Bazilij (Vasilij) II. (grško Βασίλειος Β΄) z vzdevkom Ubijalec Bolgarov (grško Βουλγαροκτόνος) je bil cesar Bizantinskega cesarstva iz Makedonske dinastije, ki je vladal od 10.
Poglej Janina (mesto) in Bazilij II.
Bazilika (zgradba)
Bazilika je starokrščanska cerkvena stavba z visoko srednjo ladjo in nižjima stranskima ter značilnim tlorisom in drugimi arhitekturnimi elementi.
Poglej Janina (mesto) in Bazilika (zgradba)
Belizar
Flavij Belizar (latinsko, grško, Flávios Velisários) je bil magister militum (poveljnik armade) Bizantinskega cesarstva, * okoli 500, † 565.
Poglej Janina (mesto) in Belizar
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Poglej Janina (mesto) in Beneška republika
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Poglej Janina (mesto) in Benetke
Bohemond I. Antiohijski
Bohemond I, tudi Bohemund, Boemund ali Boamund, normanski plemič, knez Taranta in Antiohije, eden od vodij prvega križarskega pohoda, * okoli 1054, San Marco Argentano, Italija - † 3. marec 1111, Canosa di Puglia, Italija.
Poglej Janina (mesto) in Bohemond I. Antiohijski
Citadela
Citadela (iz italijanske besede cittadella) je trdnjava, ki je bila zgrajena za potrebe obrambe mesta oz.
Poglej Janina (mesto) in Citadela
Dodona
Dodona (/doʊˈdoʊnə/; dorska grščina Δωδώνα - Dōdṓnā, jonska in atiška grščina Δωδώνη - Dōdṓnē) v Epiru v severozahodni Grčiji je bil najstarejši helenski orakelj, po Herodotu verjetno iz 2.
Poglej Janina (mesto) in Dodona
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Janina (mesto) in Druga svetovna vojna
Epirski despotat
Epirski despotat in druge države, ki so nastale po razpadu Bizantinskega cesarstva leta 1204; zemljevid prikazuje stanje leta 1265 (William R. Shepherd, ''Historical Atlas,'' 1911) Epírski despotát ali Epírska kneževína je bila ena od grških nasledstvenih držav Bizantinskega cesarstva, ki so nastale po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.
Poglej Janina (mesto) in Epirski despotat
Evlija Čelebi
Evlija Čelebi (osmansko turško اوليا چلبى, Evliya Çelebi), rojen kot Mehmed Zilli, je bil osmanski raziskovalec, po materi Abhaz, * 25. marec 1611, Carigrad, † 1682, Carigrad ali Kairo.
Poglej Janina (mesto) in Evlija Čelebi
Glavno mesto
Glávno mésto, prestólnica ali polítično glávno mésto države ali druge politične enote je mesto, v katerem je sedež vlade.
Poglej Janina (mesto) in Glavno mesto
Grad Janina
Grad Janina (Κάστρο Ιωαννίνων) je utrjeno staro mestno jedro mesta Janina v severozahodni Grčiji.
Poglej Janina (mesto) in Grad Janina
Helenistično obdobje
Helenizem je bilo grško in sredozemsko zgodovinsko obdobje od smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr.
Poglej Janina (mesto) in Helenistično obdobje
Jad Vašem
Jad Vašem (– dobesedno "spomenik in ime") je uradni spomenik Izraela žrtvam holokavsta.
Poglej Janina (mesto) in Jad Vašem
Janez Krstnik
Janez Krstnik (stárocerkvénoslovánščina: Іоаннъ Крестѧи) je bil znan verski voditelj iz prvega stoletja našega štetja - velja za pomembnega predhodnika krščanstva, * 6 - 2 pr. n. št., † okoli 30 n. št.
Poglej Janina (mesto) in Janez Krstnik
Justinijan I.
Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).
Poglej Janina (mesto) in Justinijan I.
Köppnova podnebna klasifikacija
Svet glede na Köppnovo podnebno klasifikacijo klime. Köppnova podnebna klasifikacija je ena izmed najpogosteje uporabljenih sistemov za klasifikacijo podnebja.
Poglej Janina (mesto) in Köppnova podnebna klasifikacija
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Janina (mesto) in Konstantinopel
Larisa
Larisa je glavno mesto grške regije (nekdanje periferije) Tesalije in glavno mesto regionalne enote.
Poglej Janina (mesto) in Larisa
Lingua franca
Lingua franca ali skupni jezik je razširjen jezik, ki ga govorci različnih jezikov uporabljajo za medsebojno sporazumevanje.
Poglej Janina (mesto) in Lingua franca
Livorno
Livorno je pristaniško mesto na zahodni obali Toskane (Italija) ob Ligurskem morju.
Poglej Janina (mesto) in Livorno
Mahmud II.
Mahmud II. je bil 30.
Poglej Janina (mesto) in Mahmud II.
Mihael I. Komnen Dukas
Epirski despotat od leta 1205 do 1230 Mihael I. Komnen Dukas (grško: Μιχαήλ Α΄ Κομνηνός Δούκας, Mihaēl I Komnēnos Doukas), pogosto imenovan tudi Mihael Angel, čeprav tega imena nikoli ni uporabljal, ustanovitelj in prvi vladar Epirskega despotata (1205–1215), * ni znano, † 1215.
Poglej Janina (mesto) in Mihael I. Komnen Dukas
Nikejsko cesarstvo
Nikejsko cesarstvo (grško: Βασίλειον τῆς Νίκαιας, turško: İznik İmparatorluğu) je bila največja bizantinska grška država, ki so jo ustanovili plemiči Bizantinskega cesarstva po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.
Poglej Janina (mesto) in Nikejsko cesarstvo
Paleolitik
Paleolitik je prazgodovinsko obdobje človeške zgodovine, ki ga odlikuje razvoj najbolj primitivnih odkritih kamnitih orodij (Grahama Clarka Modes I in II) in pokriva približno 95% človeške tehnološke prazgodovine.
Poglej Janina (mesto) in Paleolitik
Pamvotida (jezero)
Jezero Pamvotida ali Pamvotis (Λίμνη Παμβώτιδα/Παμβώτις), navadno tudi jezero Janina (Λίμνη των Ιωαννίνων, Limni ton Ioanninon) je največje jezero v Epiru, v osrednjem delu občine Ioannina v severni Grčiji.
Poglej Janina (mesto) in Pamvotida (jezero)
Prokopij iz Cezareje
Prokopij iz Cezareje, priznani vzhodnorimski učenjak in zgodovinar, * okoli 500, Cezareja, Palestina, † okoli 565.
Poglej Janina (mesto) in Prokopij iz Cezareje
Prva balkanska vojna
Prva balkanska vojna je prva izmed dveh vojn, ki sta zaznamovali umik Osmanskega cesarstva z Balkana.
Poglej Janina (mesto) in Prva balkanska vojna
Samostan
Kataloniji, Španija jezeru Seliger blizu kraja Ostaškov, okrog 1910 Samostan je ustanova posvečenega življenja.
Poglej Janina (mesto) in Samostan
Sandžak
Sandžak (turško: sancak, arabsko: liwas) je bila prvotno najmanjša upravna enota Otomanskega cesarstva, kasneje del province – vilajeta.
Poglej Janina (mesto) in Sandžak
Solun
Solun ali Tesalonika (ali krajše) je drugo največje mesto v Grčiji, z nekaj več kot milijonom prebivalcev v svojem metropolitanskem območju in glavno mesto geografske regije Makedonija, upravne regije Osrednja Makedonija in decentralizirane uprave Makedonije in Trakije.
Poglej Janina (mesto) in Solun
Spahije
Spahije sta bili dve vrsti osmanskih konjeniških enot.
Poglej Janina (mesto) in Spahije
Srbsko cesarstvo
Srbsko cesarstvo (srbsko Српско царство/Srpsko carstvo) je bila srednjeveška srbska država, ki se je sredi 14.
Poglej Janina (mesto) in Srbsko cesarstvo
Timar (Osmansko cesarstvo)
Timar je bila v Osmanskem cesarstvu zemljiška posest (fevd), ki je prinašal 20.000 akč (srebrnikov) letnega dohodka.
Poglej Janina (mesto) in Timar (Osmansko cesarstvo)
Vilajet
Osmansko cesarstvo 1481-1683 Vilajet (turško vilâyet, iz arabskega ولاية, wilāyah - provinca) je bila največja upravna enota poznega Osmanskega cesarstva, uvedena z Zakonom o vilajetih (turško Teşkil-i Vilayet Nizamnamesi), objavljenim 21.
Poglej Janina (mesto) in Vilajet
Visoka porta
Visoka porta v turških časih Visoka porta leta 2006 Visoka porta (turško: bâb-i-âlî) ali samo porta je naziv, ki se je v evropskih diplomatskih krogih uporabljal za Osmansko cesarstvo in divan (državni svet), pisarno velikega vezirja ali vlado Osmanskega cesarstva.
Poglej Janina (mesto) in Visoka porta