Hitreje kot brskalnik!
41 odnosi: Andrew John Wiles, Bernoullijevo število, E (matematična konstanta), Fermatov veliki izrek, Kongruenca, Matematični dokaz, Matematika, Množica, Naravni logaritem, Neskončnost, Obseg algebrskih števil, Potenciranje, Praštevilo, Praštevilski dvojček, Racionalno število, Soda in liha števila, Zaporedje, 0, 101 (število), 103 (število), 11 (število), 13 (število), 131 (število), 149 (število), 157 (število), 17 (število), 19 (število), 23 (število), 29 (število), 3 (število), 31 (število), 37 (število), 41 (število), 43 (število), 47 (število), 5 (število), 53 (število), 59 (število), 61 (število), 67 (število), 7 (število).
Andrew John Wiles
Sir Andrew John Wiles, KBE, FRS, angleški matematik, * 11. april 1953, Cambridge, Anglija.
Novo!!: Regularno praštevilo in Andrew John Wiles · Poglej več »
Bernoullijevo število
Bernoullijeva števíla so v matematiki zaporedje racionalnih števil.
Novo!!: Regularno praštevilo in Bernoullijevo število · Poglej več »
E (matematična konstanta)
rdeče). Matematična konstanta e (včasih imenovana Eulerjevo število po švicarskem matematiku, fiziku in astronomu Leonhardu Eulerju, ali tudi Napierova konstanta v čast škotskemu matematiku in teologu Johnu Napieru, ki je odkril logaritme), je osnova naravnih logaritmov.
Novo!!: Regularno praštevilo in E (matematična konstanta) · Poglej več »
Fermatov veliki izrek
Pierre de Fermat Aritmetiki''. Na strani 61 je de Fermatova opomba, ki je postala Fermatov veliki izrek (izdaja iz leta 1670). Fermatov velíki izrèk (velíki Fermatov izrèk ali tudi Fermatov zádnji izrèk) v teoriji števil pravi, da je nemogoče zapisati potenco števila kot vsoto enakih dveh potenc, če je potenca večja kot dva.
Novo!!: Regularno praštevilo in Fermatov veliki izrek · Poglej več »
Kongruenca
Kongruénca oziroma kongruénčna relácija je ekvivalenčna relacija.
Novo!!: Regularno praštevilo in Kongruenca · Poglej več »
Matematični dokaz
language.
Novo!!: Regularno praštevilo in Matematični dokaz · Poglej več »
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Novo!!: Regularno praštevilo in Matematika · Poglej več »
Množica
Mnóžica je v matematiki skupina abstraktnih ali stvarnih (konkretnih) reči.
Novo!!: Regularno praštevilo in Množica · Poglej več »
Naravni logaritem
potenco ''x''). y-os je asimptota. Narávni logarítem je logaritem z osnovo e, ki je iracionalna in transcendentna konstanta.
Novo!!: Regularno praštevilo in Naravni logaritem · Poglej več »
Neskončnost
right Neskônčnost, navadno označena s znakom \infty, je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej.
Novo!!: Regularno praštevilo in Neskončnost · Poglej več »
Obseg algebrskih števil
Obseg algebrskih števil ali števílski obseg in algebrski obseg v abstraktni algebri je obseg, ki je končnorazsežna (končna) (in zaradi tega algebrska) razširitev množice racionalnih števil \mathbb.
Novo!!: Regularno praštevilo in Obseg algebrskih števil · Poglej več »
Potenciranje
Potencíranje je dvočlena matematična operacija, ki jo zapišemo v obliki an.
Novo!!: Regularno praštevilo in Potenciranje · Poglej več »
Praštevilo
Práštevílo je naravno število n > 1, če ima točno dva pozitivna delitelja (faktorja), število 1 in samega sebe kot edini prafaktor.
Novo!!: Regularno praštevilo in Praštevilo · Poglej več »
Praštevilski dvojček
Práštevílski dvójček v matematiki predstavljata dve praštevili katerih razlika je enaka 2.
Novo!!: Regularno praštevilo in Praštevilski dvojček · Poglej več »
Racionalno število
Racionálno števílo je v matematiki število, ki ga lahko izrazimo kot razmerje ali količnik (kvocient) dveh celih števil.
Novo!!: Regularno praštevilo in Racionalno število · Poglej več »
Soda in liha števila
Vsako celo število je v matematiki bodisi sodo ali liho.
Novo!!: Regularno praštevilo in Soda in liha števila · Poglej več »
Zaporedje
Zaporédje je v matematiki vsaka množica objektov, po navadi števil, ki je razporejena tako, da je en njen element a_0 prvi, en element a_1 drugi, en element a_3 itd.
Novo!!: Regularno praštevilo in Zaporedje · Poglej več »
0
0 (nìč) je celo število, ki je predhodnik števila 1 in naslednik števila -1.
Novo!!: Regularno praštevilo in 0 · Poglej več »
101 (število)
101 (stó êna) je naravno število, za katero velja 101.
Novo!!: Regularno praštevilo in 101 (število) · Poglej več »
103 (število)
103 (stó trí) je naravno število, za katero velja 103.
Novo!!: Regularno praštevilo in 103 (število) · Poglej več »
11 (število)
11 (enájst) je naravno število, za katero velja 11.
Novo!!: Regularno praštevilo in 11 (število) · Poglej več »
13 (število)
13 (trínajst ali trinájst) je naravno število, za katero velja 13.
Novo!!: Regularno praštevilo in 13 (število) · Poglej več »
131 (število)
131 (stó ênaintrídeset) je naravno število, za katero velja 131.
Novo!!: Regularno praštevilo in 131 (število) · Poglej več »
149 (število)
149 (stó devétinštírideset) je naravno število, za katero velja 149.
Novo!!: Regularno praštevilo in 149 (število) · Poglej več »
157 (število)
157 (stó sedeminpétdeset) je naravno število, za katero velja 157.
Novo!!: Regularno praštevilo in 157 (število) · Poglej več »
17 (število)
17 (sédemnajst ali sedemnájst) je naravno število, za katero velja 17.
Novo!!: Regularno praštevilo in 17 (število) · Poglej več »
19 (število)
19 (devétnajst ali devetnájst) je naravno število, za katero velja 19.
Novo!!: Regularno praštevilo in 19 (število) · Poglej več »
23 (število)
23 (tríindvájset) je naravno število, za katero velja 23.
Novo!!: Regularno praštevilo in 23 (število) · Poglej več »
29 (število)
29 (devétindvájset) je naravno število, za katero velja 29.
Novo!!: Regularno praštevilo in 29 (število) · Poglej več »
3 (število)
3 (trí) je naravno število, za katero velja 3.
Novo!!: Regularno praštevilo in 3 (število) · Poglej več »
31 (število)
31 (enaintrideset) je naravno število, za katero velja 31.
Novo!!: Regularno praštevilo in 31 (število) · Poglej več »
37 (število)
37 (sédemintrídeset) je naravno število, za katero velja 37.
Novo!!: Regularno praštevilo in 37 (število) · Poglej več »
41 (število)
41 (ênainštírideset) je naravno število, za katero velja 41.
Novo!!: Regularno praštevilo in 41 (število) · Poglej več »
43 (število)
43 (tríinštírideset) je naravno število, za katero velja 43.
Novo!!: Regularno praštevilo in 43 (število) · Poglej več »
47 (število)
47 (sédeminštírideset) je naravno število, za katero velja velja 47.
Novo!!: Regularno praštevilo in 47 (število) · Poglej več »
5 (število)
5 (pét) je naravno število, za katero velja 5.
Novo!!: Regularno praštevilo in 5 (število) · Poglej več »
53 (število)
53 (tríinpétdeset) je naravno število, za katero velja velja 53.
Novo!!: Regularno praštevilo in 53 (število) · Poglej več »
59 (število)
59 (devétinpétdeset) je naravno število, za katero velja velja 59.
Novo!!: Regularno praštevilo in 59 (število) · Poglej več »
61 (število)
61 (ênainšéstdeset) je naravno število, za katero velja velja 61.
Novo!!: Regularno praštevilo in 61 (število) · Poglej več »
67 (število)
67 (sédeminšéstdeset) je naravno število, za katero velja velja 67.
Novo!!: Regularno praštevilo in 67 (število) · Poglej več »
7 (število)
7 (sédem) je naravno število, za katero velja 7.
Novo!!: Regularno praštevilo in 7 (število) · Poglej več »
