Kazalo
31 odnosi: Alemani, Angers, Belgija, Dunaj, Francoščina, Francoska narodna knjižnica, Francoska revolucija, Franki, Galci, Galija, Goti, Granat, Habsburžani, Klodvik I., Latinščina, Loara, Ludvik XIV. Francoski, Magister militum, Meroveh, Merovingi, Napoleon Bonaparte, Odoaker, Ostrogotsko kraljestvo, Salijski Franki, Soissons, Teoderik Veliki, Tournai, Vizigoti, 440, 481, 482.
- Rojeni v 430. letih
- Umrli v 480. letih
Alemani
Območje, naseljeno z Alemani, in mesta rimsko-alemanskih bitk od 3. do 6. stoletja Srednja Evropa v poznem 5. stoletju Alemani so bili germanska zveza plemen, ki so živeli okoli zgornje Majne, reke, ki je ena največjih pritokov Rena na ozemlju, ki je danes del Nemčije.
Poglej Hilderik I. in Alemani
Angers
Angers (francosko) je mesto v zahodni Franciji, približno 300 km jugozahodno od Pariza.
Poglej Hilderik I. in Angers
Belgija
Bélgija, uradno Kraljevína Bélgija (flamsko/nizozemsko Koninkrijk België; francosko Royaume de Belgique; nemško Königreich Belgien), je država v severozahodni Evropi.
Poglej Hilderik I. in Belgija
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Hilderik I. in Dunaj
Francoščina
Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Hilderik I. in Francoščina
Francoska narodna knjižnica
Francoska narodna knjižnica (okrajšano BnF) je narodna knjižnica francoskih dežel s sedežem v Parizu.
Poglej Hilderik I. in Francoska narodna knjižnica
Francoska revolucija
Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini.
Poglej Hilderik I. in Francoska revolucija
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Poglej Hilderik I. in Franki
Galci
Kelti v 3. stoletju pr. n. št. Parizov (Metropolitan Museum of Art); Galci so se v zgodnjem obdobju kovanja denarja pogosto zgledovali po Grkih Galci, keltsko ljudstvo, ki je od železne dobe do rimskega obdobja prebivalo v Galiji.
Poglej Hilderik I. in Galci
Galija
Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.
Poglej Hilderik I. in Galija
Goti
Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Hilderik I. in Goti
Granat
Granati so skupina silikatnih mineralov s splošno formulo X3Y23.
Poglej Hilderik I. in Granat
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Hilderik I. in Habsburžani
Klodvik I.
Klodvik I. (latinsko, rekonstruirano frankovsko *Hlodowig, francosko Clovis Ier) je bil prvi frankovski kralj, ki je pod enim vladarjem združil vsa frankovska plemena, prenesel oblast s skupine plemenskih poglavarjev na enega samega kralja in zagotovil, da je kraljevski položaj prešel na njegove potomce.
Poglej Hilderik I. in Klodvik I.
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Hilderik I. in Latinščina
Loara
Loara (Léger) je najdaljša reka v Franciji in 171.
Poglej Hilderik I. in Loara
Ludvik XIV. Francoski
Ludvik XIV., francoski kralj, * 5. september 1638, Saint-Germain-en-Laye, † 1. september 1715, Versailles.
Poglej Hilderik I. in Ludvik XIV. Francoski
Magister militum
Poveljniška struktura armade v poznem Rimskem cesarstvu z ločenima ''magistrom equitum'' in ''magistrom peditum'' Poveljniška struktura armade Zahodnega rimskega cesarstva okoli leta 410–425 (vir: ''Notitia Dignitatum'') Magister militum (poveljstvo ali poveljnik oboroženih sil) je bil naziv vrhovnega poveljstva rimskih oboroženih sil, ki se je uporabljal v poznem Rimskem cesarstvu od vladavine Konstantina Velikega dalje.
Poglej Hilderik I. in Magister militum
Meroveh
Emmanuel Frémiet (1867): Meroveh Meroveh (latinsko ali) je bil pol legendarni ustanovitelj Merovinške dinastije Salijskih Frankov, ki so kasneje postali prevladujoče frankovsko pleme, * ni znano, † 453/457.
Poglej Hilderik I. in Meroveh
Merovingi
Avstrazije, ki so jo ustanovili Merovingi Merovingi so bili dinastija Salijskih Frankov, ki je od 5.
Poglej Hilderik I. in Merovingi
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Poglej Hilderik I. in Napoleon Bonaparte
Odoaker
Odoaker, tudi Odowakar ali Odovakar (latinsko, ali), je bil častnik rimske vojske, ki je po razpustitvi Zahodnega rimskega cesarstva leta 476 postal prvi kralj Italskega kraljestva (Rex Italiae), * okoli 433, † domnevno 15. marec 493, Ravena, Italsko kraljestvo.
Poglej Hilderik I. in Odoaker
Ostrogotsko kraljestvo
Ostrogotsko kraljestvo je bilo kraljestvo, ki je nastalalo v zgodnjem srednjem veku, oziroma v obodbju pozne antike.
Poglej Hilderik I. in Ostrogotsko kraljestvo
Salijski Franki
Some, kamor so prišli okoli leta 460 Naselitveni prostor Frankov v Toksandriji, kamor so se preselili potem, ko jim je cesar Julij Odpadnik priznal položaj ''dediticii'' Salijski Franki ali Salijci (latinsko, grško Salioi) so bili zahodna podskupina zgodnjih Frankov, ki so se v zgodovinskih zapisih prvič pojavili v 3.
Poglej Hilderik I. in Salijski Franki
Soissons
Soissons je zgodovinsko mesto in občina v severni francoski regiji Pikardiji, podprefektura departmaja Aisne.
Poglej Hilderik I. in Soissons
Teoderik Veliki
Teoderik Veliki (gotsko Þiudareiks, latinsko, grško Θευδέριχος), pogosto tudi Teodorik, kralj Ostrogotov (475-526), kralj Italskega kraljestva (493–526), regent Vizigotskega kraljestva (511–526) in podkralj Vzhodnega rimskega cesarstva, * 454, Nežidersko jezero, Norik, † 30.
Poglej Hilderik I. in Teoderik Veliki
Tournai
Tournai, je frankofonsko mesto v belgijski regiji Valoniji (provinca Hainaut).
Poglej Hilderik I. in Tournai
Vizigoti
Detajl z votivne krone kralja Rekesvinta (653-672) iz gvarazarskega zaklada, razstavljene v Madridu; s krone visi napis RECCESVINTHUS REX OFFERET (ponuja kralj (R)ekesvint); manjkajoča čerka R je v muzeju v Clunyju Orli na fibulah iz 6. stoletja so bili priljubljen motiv med Vizigoti in Gotihttp://art.thewalters.org/detail/77441 The Walters Art Museum Vizigoti (latinsko, ali) ali Zahodni Goti so bili eno od najpomembnejših vzhodnogermanskih plemen, ki se je v 4.
Poglej Hilderik I. in Vizigoti
440
440 (CDXL) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Hilderik I. in 440
481
481 (CDLXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Hilderik I. in 481
482
482 (CDLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Hilderik I. in 482