Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Hetiti

Index Hetiti

Ruševine levjih vrat Hatuše v današnji Turčiji Hetiti so bili starodavno anatolsko ljudstvo, ki je ustanovilo imperij s središčem Hatuša (danes vas Boğazköy v Turčiji) v severnem delu osrednje Anatolije okoli leta 1600 pred našim štetjem.

80 odnosi: Ašur-ubalit I., Adad-nirari I., Adana, Ahaja, Akadščina, Alep, Amarna, Amenhotep III., Anatolija, Anatolski jeziki, Ankara, Artefakt, Arzava, Asirci, Šalmaneser I., Šalmaneser III., Šupiluliuma I., Šupiluliuma II., Železna doba, Babilon, Bedřich Hrozný, Berlin, Bitka pri Kadešu, Brigi, Britanski muzej, Bronasta doba, Ciper, Egipt, Ehnaton, Evfrat, Filologija, Gruzija, Hati, Hatuša, Hatušili III., Hetitščina, Huriti, Indoevropski jeziki, Iran, Kanaan, Kapadokija, Karkemiš, Kasiti, Kaski, Kültepe, Kilikija, Kizuvatna, Labarna I., Leipzig, Levant, ..., Libanon, London, Luvijščina, Mari, Mezopotamija, Milet, Mitani, Moldavija, Muršili II., Muvatali II., Muzej anatolskih civilizacij, Ankara, Nebukadnezar I., Obzidje, Panteon, Pontsko-kaspijska stepa, Ramzes II., Rusija, Sargon II., Sirija, Stara zaveza, Tešub, Tempelj, Tiglat-Pileser I., Tigris, Tukulti-Ninurta I., Turčija, Tutankamon, Ukrajina, Yazılıkaya, 1. Mojzesova knjiga. Razširi indeks (30 več) »

Ašur-ubalit I.

Ašur-ubalit I. (akadsko Aššur-uballit, Ašur, ostani živ) je bil prvi kralj Srednjega asirskega kraljestva (1365 pr. n. št.-1350 pr. n. št.), ki je vladal od 1365 pr.

Novo!!: Hetiti in Ašur-ubalit I. · Poglej več »

Adad-nirari I.

Adadnirari I., asirski kralj, * 1295 pr. n. št., † 1264 pr. n. št..

Novo!!: Hetiti in Adad-nirari I. · Poglej več »

Adana

Adana je peto največje mesto v Turčiji in središče province Adana.

Novo!!: Hetiti in Adana · Poglej več »

Ahaja

Položaj Ahaje v rimskem imperiju Ahaja (/ əkiːə /) ali Achaia (/ əkaɪə /), včasih prečrkovano iz grščine Akhaia (grško: Αχαΐα Achaia), je ena od območnih enot Grčije.

Novo!!: Hetiti in Ahaja · Poglej več »

Akadščina

Akadščina (akadsko akkadû) je izumrl semitski jezik iz obširne afroazijske jezikovne družine, ki se je govoril v stari Mezopotamiji.

Novo!!: Hetiti in Akadščina · Poglej več »

Alep

Alep (arabsko حلب, Haleb) je mesto z okoli 2 milijona prebivalcev na severu Sirije ob reki Kuvajk.

Novo!!: Hetiti in Alep · Poglej več »

Amarna

Amarna (znana tudi kot el-Amarna ali Tell el-Amarna, arabsko: العمارنة al-‘amārnah‎) je bila prestolnica faraona Ehnatona/Akenaton (kar pomeni koristen Atonu), ki jo je zgradil na mestu, ki ga je on imel za svetega.

Novo!!: Hetiti in Amarna · Poglej več »

Amenhotep III.

Amenhotep III. (helenizirano kot Amenofis III., egipčansko Amāna-Ḥātpa, kar pomeni Amon je zadovoljen), znan tudi kot Amenhotep Veličastni, je bil deveti faraon Osemnajste egipčanske dinastije.

Novo!!: Hetiti in Amenhotep III. · Poglej več »

Anatolija

Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.

Novo!!: Hetiti in Anatolija · Poglej več »

Anatolski jeziki

Anatolski jeziki so skupina izumrlih indoevropskih jezikov.

Novo!!: Hetiti in Anatolski jeziki · Poglej več »

Ankara

Ankara je glavno mesto Turčije.

Novo!!: Hetiti in Ankara · Poglej več »

Artefakt

Artefákt (iz latinske fraze arte factum: ars »znanje, spretnost« + facere »izdelati«) je »nekaj narejeno ali mu je dal obliko človek, kot predmet ali umetniško delo, posebej predmet arheološkega pomena«.

Novo!!: Hetiti in Artefakt · Poglej več »

Arzava

Kralj Mire Tarkasnava okoli leta 1350 pr. n. št. Arzava je bila regija in politična entiteta (kraljestvo ali zveza lokalnih državic) v zahodni Anatoliji v drugi polovici 2.

Novo!!: Hetiti in Arzava · Poglej več »

Asirci

Asirci so semitska etnična skupina, ki izhajajo iz Mezopotamije in se kot samostojna sila ne omenjajo do 1350 pr.

Novo!!: Hetiti in Asirci · Poglej več »

Šalmaneser I.

Šalmaneser I. stresa prah Arinnuja pred svojega boga; ilustracija v Hutchinsonovi ''Zgodbi narodov'' Šalmaneser I. (akadsko Šulmanu-ašaredu, (bog) Šulmanu je vzvišen) je bil kralj Srednjeasirskega kraljestva, ki je vladal od 1274 pr.

Novo!!: Hetiti in Šalmaneser I. · Poglej več »

Šalmaneser III.

Šalmaneser III. (Šulmānu-ašarēdu, bog Šulmanu je najimenitnejši) je bil kralj Asirije, ki je vladal od 859 do 824 pr.

Novo!!: Hetiti in Šalmaneser III. · Poglej več »

Šupiluliuma I.

Šupiluliuma I. je bil kralj Hetitskega kraljestva, ki je vladal okoli 1344-1322 pr.

Novo!!: Hetiti in Šupiluliuma I. · Poglej več »

Šupiluliuma II.

Šupiluliuma II. je bil sin kralja Tudhalije IV. in zadnji znani kralj Hetitskega cesarstva (Novo kraljestvo).

Novo!!: Hetiti in Šupiluliuma II. · Poglej več »

Železna doba

Želézna dôba je arheološki naziv za stopnjo razvoja človeštva, na kateri so ljudje primarno uporabljali železo za izdelavo orožja in orodja.

Novo!!: Hetiti in Železna doba · Poglej več »

Babilon

Babilon je bilo najpomembnejše kraljestvo v antični Mezopotamiji od 18-6.

Novo!!: Hetiti in Babilon · Poglej več »

Bedřich Hrozný

Bedřich Hrozný, češki poliglot, arheolog in filolog, * 6. maj 1879, Lysá nad Labem, † 12. december 1952, Praga, Češkoslovaška.

Novo!!: Hetiti in Bedřich Hrozný · Poglej več »

Berlin

Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.

Novo!!: Hetiti in Berlin · Poglej več »

Bitka pri Kadešu

Bitka pri Kadešu med Novim egipčanskim kraljestvom faraona Ramzesa II. in Hetitskim cesarstvom kralja Muvatalija II. je potekala pri mestu Kadeš ob Orontu, malo gorvodno od sodobnega jezera Homs na meji med Libanonom in Sirijo.

Novo!!: Hetiti in Bitka pri Kadešu · Poglej več »

Brigi

Ozemlje naseljeno z Brigi Brigi (tudi Brygi grško Βρυγες) so bili so bili ilirsko ali tračansko pleme, ki jih antični viri navajajo, da so živeli na različnih področjih Balkana.

Novo!!: Hetiti in Brigi · Poglej več »

Britanski muzej

Británski muzéj (kratica BM) je eden največjih in najslavnejših svetovnih muzejev.

Novo!!: Hetiti in Britanski muzej · Poglej več »

Bronasta doba

Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.

Novo!!: Hetiti in Bronasta doba · Poglej več »

Ciper

Ciper (Κύπρος, Kýpros; Kıbrıs), uradno Republika Ciper, (Kypriakḗ Dēmokratía; Kıbrıs Cumhuriyeti) je evrazijska otoška država v vzhodnem delu Sredozemlja južno od Turčije, zahodno od Levanta, severno od Egipta in vzhodno-jugovzhodno od Grčije.

Novo!!: Hetiti in Ciper · Poglej več »

Egipt

Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.

Novo!!: Hetiti in Egipt · Poglej več »

Ehnaton

Ehnaton (On, ki služi Atonu), prva štiri leta vladanja Amenhotep IV. (Amon je zadovoljen), helenizirano v Amenofis IV., je bil staroegipčanski faraon iz Osemnajste dinastije, ki je vladal 17 let, * ni znano, † verjetno 1335 pr. n. št. Slaven je predvsem zato, ker je opustil tradicionalno egipčansko mnogoboštvo in uvedel čaščenje, osredotočeno na Atona, ki je včasih označeno kot monolatristično, henoteistično ali celo kvazi-monoteistično.

Novo!!: Hetiti in Ehnaton · Poglej več »

Evfrat

Évfrat ((al-Furat)) je grško ime za bližnjevzhodno reko, ki je zahodnejša od dveh rek (vzhodna je Tigris), ki določata Mezopotamijo.

Novo!!: Hetiti in Evfrat · Poglej več »

Filologija

Filologíja je znanstvena veda o zgodovini in razumevanju jezika in književnosti.

Novo!!: Hetiti in Filologija · Poglej več »

Gruzija

Grúzija (საქართველო, prečrkovano Sakartvelo) je država v zahodnem Zakavkazju, ob vzhodni obali Črnega morja.

Novo!!: Hetiti in Gruzija · Poglej več »

Hati

Hati je lahko.

Novo!!: Hetiti in Hati · Poglej več »

Hatuša

Hatuša (hetitsko Ḫa-at-tu-ša, turško Hattuşaş), v bronasti dobi prestolnica Hetitskega cesarstva.

Novo!!: Hetiti in Hatuša · Poglej več »

Hatušili III.

Hatušili III. je bil v letih 1267 pr.

Novo!!: Hetiti in Hatušili III. · Poglej več »

Hetitščina

Hetitščina je najbolje izpričan anatolski jezik in obenem najstarejši indoevropski jezik, ki je izpričan v pisnih virih.

Novo!!: Hetiti in Hetitščina · Poglej več »

Huriti

Huriti (klinopisno 𒄷𒌨𒊑, Ḫu-ur-ri) so bili ljudstvo bronaste dobe na Bližnjem vzhodu.

Novo!!: Hetiti in Huriti · Poglej več »

Indoevropski jeziki

Izraz indoevropski jeziki označuje jezike, razširjene od Evrope do Indije.

Novo!!: Hetiti in Indoevropski jeziki · Poglej več »

Iran

Íslamska repúblika Irán je obmorska država na Bližnjem Vzhodu, v jugozahodni Aziji.

Novo!!: Hetiti in Iran · Poglej več »

Kanaan

Kanaan (severozahodno semitsko knaʿn, feničansko 𐤊𐤍𐤏𐤍 Kana‘n, hebrejsko כְּנָעַן‬, Kənā‘an) je bila semitsko govoreča regija na staroveškem Bližnjem vzhodu v poznem 2.

Novo!!: Hetiti in Kanaan · Poglej več »

Kapadokija

Kapadokija (staroperzijsko Katpatuka) je zgodovinska regija v osrednji Mali Aziji, sedaj večinoma v turški provinci Nevşehir.

Novo!!: Hetiti in Kapadokija · Poglej več »

Karkemiš

Karkemiš (hetitsko Karkamiš, turško Karkamış, grško, Europos, latinsko Europus) je bil pomembna staroveška prestolnica severnega dela Sirije in dela vzhodne Male Azije.

Novo!!: Hetiti in Karkemiš · Poglej več »

Kasiti

Kasiti so bili starodavno bližnjevzhodno ljudstvo, ki je po propadu Starobabilonskega cesarstva vladalo v Babiloniji od približno 1531 do 1155 pr.

Novo!!: Hetiti in Kasiti · Poglej več »

Kaski

Staroveška Anatolija Kaski, tudi Kaški, Kaskijci in Kasgaji, so bili v bronasti dobi ohlapna plemenska zveza neindoevropskih ljudstev, ki so govorili neklasificiran kaški jezik.

Novo!!: Hetiti in Kaski · Poglej več »

Kültepe

Kültepe, dobesedno "Pepelnat hrib", je arheološko najdišče v Provinci Kayseri, Turčija.

Novo!!: Hetiti in Kültepe · Poglej več »

Kilikija

Kilikija na zemljevidu Rimskega imperija okrog leta 125. Kilikija, današnja Çukurova, je bila antična pokrajina in upravna enota Rimskega cesarstva na jugovzhodni sredozemski obali Male Azije severno od Cipra.

Novo!!: Hetiti in Kilikija · Poglej več »

Kizuvatna

Kizzuwatna ali Kizzuwadna) je bilo kraljestvo iz 2. tisočletja pred našim štetjem. Kraljestvo je ležalo v višavjih jugo vzhodne Male Azije v zalivu Iskenderun (turško: İskenderun Körfezi) na skrajnem severovzhodu Sredozemskega morja med gorovjem Taurus in reko Ceyahan. Središče kraljestva je bilo mesto Kummanni. Nekateri deli kraljestva so bili kasneje znani kot Kilikija.

Novo!!: Hetiti in Kizuvatna · Poglej več »

Labarna I.

Labarna I. je bil ustanovitelj in prvi kralj hetitskega Starega kraljestva, ki je vladal okoli 1600-1586 pr.

Novo!!: Hetiti in Labarna I. · Poglej več »

Leipzig

Lega Leipziga v Nemčiji 250px Leipzig (poljsko in lužiškosrbsko Lipsk, češko in zastarelo slovensko Lipsko) je z okoli 600.000 prebivalci največje mesto v nemški zvezni deželi Saški, saj po številu prebivalstva nekoliko presega glavno mesto Dresden.

Novo!!: Hetiti in Leipzig · Poglej več »

Levant

Levant je geografska, zgodovinska in kulturna regija, ki v širšem smislu označuje prostor vzhodnega Sredozemlja oz.

Novo!!: Hetiti in Levant · Poglej več »

Libanon

Libanon (translit,; Liban), uradno Republika Libanon je je država v zahodni Aziji.

Novo!!: Hetiti in Libanon · Poglej več »

London

Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.

Novo!!: Hetiti in London · Poglej več »

Luvijščina

Luvijščina je izumrl anatolski jezik.

Novo!!: Hetiti in Luvijščina · Poglej več »

Mari

Mari (klinopisno 𒈠𒌷𒆠, ma-riki), sedanji Tell Hariri (arabsko تل حريري‎), je bila starodavna semitska mestna država v sedanji Siriji.

Novo!!: Hetiti in Mari · Poglej več »

Mezopotamija

Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.

Novo!!: Hetiti in Mezopotamija · Poglej več »

Milet

Milet (starogrško Μίλητος Mílētos; grško Μίλητος, Mílitos; hetitski zapis Millawanda ali Milawata (eksonima); latinsko Miletus; turško Milet) je bilo antično mesto na zahodni obali Anatolije blizu ustja reke Meander v antični Kariji.

Novo!!: Hetiti in Milet · Poglej več »

Mitani

Mitani (hetitski klinopis Mi-ta-an-ni) ali Hanigalbat (hetitski klinopis Ḫa-ni-gal-bat) v asirskih besedilih ali Naharin v egipčanskih besedilih je bila od leta 1500-1300 pr.

Novo!!: Hetiti in Mitani · Poglej več »

Moldavija

Republika Moldavija ali Moldova je celinska država v vzhodni Evropi med Romunijo na zahodu in Ukrajino na vzhodu.

Novo!!: Hetiti in Moldavija · Poglej več »

Muršili II.

Muršili II. je bil kralj Hetitskega cesarstva (Novo kraljestvo), ki je vladal okoli 1321–1295 pr.

Novo!!: Hetiti in Muršili II. · Poglej več »

Muvatali II.

Muvatali II., tudi Muvatalis ali Muvatališ, je bil kralj Hetitskega imperija, ki je vladal od okoli 1295 do 1272 pr.

Novo!!: Hetiti in Muvatali II. · Poglej več »

Muzej anatolskih civilizacij, Ankara

Muzej anatolskih civilizacij (turško Anadolu Medeniyetleri Müzesi) je na južni strani ankarskega gradu v mestni četrti Atpazarı, Ankara, Turčija.

Novo!!: Hetiti in Muzej anatolskih civilizacij, Ankara · Poglej več »

Nebukadnezar I.

Nebukadnezar I. je bil četrti kralj Druge isinske dinastije in Četrte babilonske dinastije.

Novo!!: Hetiti in Nebukadnezar I. · Poglej več »

Obzidje

Rimski zid na ljubljanskem Mirju Kitajski zid Obzidje gradu Beaumaris, Wales Obzidje ali obrambni zid je fortifikacija, ki ščiti mesto, naselje ali večje ozemlje pred morebitnimi agresorji.

Novo!!: Hetiti in Obzidje · Poglej več »

Panteon

Rimski panteon (2005) Panteon (grško παν, pan, »vse« in θεόs, teós, »bog«) je antični naziv za svetišče, posvečeno vsem bogovom.

Novo!!: Hetiti in Panteon · Poglej več »

Pontsko-kaspijska stepa

Pontsko-kaspijska stepa, Pontska stepa ali Ukrajinska stepa je prostrana stepa, ki se razteza od severnih obal Črnega morja (v antiki se je imenoval Euxeinos Pontos) daleč proti vzhodu do Kaspijskega jezera, od Dobrudže na severovzhodnem kotu Bolgarije in jugovzhodne Romunije, prek Moldavije in vzhodne Ukrajine čez ruski severni Kavkaz, nižinske regije Volge do zahodnega Kazahstana.

Novo!!: Hetiti in Pontsko-kaspijska stepa · Poglej več »

Ramzes II.

Ramzes II. (različno transliteriran kot Rameses ali Ramses, tudi Ramzes Veliki), tretji faraon Devetnajste egipčanske dinastije, ki je vladal od 1279 pr.

Novo!!: Hetiti in Ramzes II. · Poglej več »

Rusija

Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.

Novo!!: Hetiti in Rusija · Poglej več »

Sargon II.

Sargon II. (asirsko Šarru-ukīn (LUGAL-GI.NA 𒈗𒄀𒈾), aramejsko סרגן, je bil asirski kralj, ki je vladal 722-705 pr. n. št., * okoli 765 pr. n. št., † 705 pr. n. št. Bil je sin kralja Tiglat-Pileserja III. Na oblast je prišel relativno pozno in je morda uzurpiral prestol svojega starejšega brata Šalmaneserja V. Zatrl je več uporov, podjarmil Izraelsko kraljestvo in leta 710 pr. n. št. Babilonijo, s čimer je ponovno združil Asirijo z njenim južnim rivalom. Državi sta bili ločeni od Hamurabijeve smrti leta 1750 pr. n. št. Novoasirska izgovarjava njegovega imena je bila domnevno /sargi:n(u)/ ali /sarga:n(u)/. Izgovarjava Sargon temelji na biblični obliki imena (סרגון), omenjenega v Izaija 20:1. Vladarska številka II. je sodobna, da bi se razlikoval od staroasirskega vladarja Sargona I. in še starejšega akadskega vladarja Sargona Starejšega.

Novo!!: Hetiti in Sargon II. · Poglej več »

Sirija

Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.

Novo!!: Hetiti in Sirija · Poglej več »

Stara zaveza

Stara zaveza v obliki zvitka Stara zaveza pomeni zavezo, ki jo je Bog sklenil z Judi.

Novo!!: Hetiti in Stara zaveza · Poglej več »

Tešub

Tešub ali Tešup (klinopis dIM, luvijski hieroglifi (DEUS)TONITRUS, ki se bere kot Tarhunzas) je bil huritski bog neba in groma.

Novo!!: Hetiti in Tešub · Poglej več »

Tempelj

Budistični tempelj in samostan Samye v Tibetu Majevski ''Tempelj velikega jaguarja'', Tikal, Gvatemala, je visok 47 m) Têmpelj je objekt v katerem se odvijajo predvsem verski ali duhovni obredi.

Novo!!: Hetiti in Tempelj · Poglej več »

Tiglat-Pileser I.

Tiglat-Pileser (iz hebrejske oblike תִּגְלַת פִּלְאֶסֶר, Tiglath-Pileser akadskega Tukultī-apil-Ešarra, "moje zaupanje je v sinu Ešare") je bil kralj Asirije, ki je vladal v srednjeasirkem obdobju od leta 1115 do 1076 pr.

Novo!!: Hetiti in Tiglat-Pileser I. · Poglej več »

Tigris

Tigris v Mosulu, Irak Tígris (staroperzijsko Tigr, sirsko aramejsko Deqlath, arabsko دجلة, Didžla, turško Dicle; biblično Hiddeqel) je reka, ki teče na vzhodu nekdanje Mezopotamije.

Novo!!: Hetiti in Tigris · Poglej več »

Tukulti-Ninurta I.

Tukulti-Ninurta I. (slovensko zaupam v (boga vojne) Ninurto) je bil kralj Srednjeasirskega kraljestva, ki je vladal od 1243 pr.

Novo!!: Hetiti in Tukulti-Ninurta I. · Poglej več »

Turčija

Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.

Novo!!: Hetiti in Turčija · Poglej več »

Tutankamon

Tutankamon (egipčansko twt-ꜥnḫ-jmn, Təwātə-ʿānəḫ-amānə, egiptološka izgovarjava Tūt-anḫ-āmen) je bil faraon, zadnji iz svoje kraljevske družine, ki je vladal proti koncu Osemnajste egipčanske dinastije od okoli 1332 do 1323 pr.

Novo!!: Hetiti in Tutankamon · Poglej več »

Ukrajina

Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.

Novo!!: Hetiti in Ukrajina · Poglej več »

Yazılıkaya

Yazılıkaya (v turščini vpisana skala) je bilo svetišče Hatuše (danes vas Boğazköy), glavnega mesta Hetitskega imperija, leži danes v provinci Corum, Turčija.

Novo!!: Hetiti in Yazılıkaya · Poglej več »

1. Mojzesova knjiga

hebrejščini na jajčno lupino - razstavni eksponat muzeja v Jeruzalemu 1.

Novo!!: Hetiti in 1. Mojzesova knjiga · Poglej več »

Preusmerja sem:

Hetitski imperij, Hititi.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »