Hitreje kot brskalnik!
246 odnosi: Ašur, Ašur-ubalit II., Ašurnasirpal II., Abdi-Aširta, Abraham, Abu Simbel, Adad-nirari I., Ahajci, Ahajci (Homer), Akadsko kraljestvo, Alalah, Alanya, Alasija, Alep, Alişar Hüyük, Aluvamna, Amarnska pisma, Amarnsko obdobje, Amki, Amoriti, Amuna, Amurru, Anatolija, Antalya (provinca), Anu, Anunaki, Argišti I., Arhitektura Mezopotamije, Arnuvanda I., Arnuvanda II., Arnuvanda III., Artatama I., Arzava, Asirci, Şanlıurfa, Aziru, Šalmaneser I., Šalmaneser III., Šapinuva, Šattivaza, Šerdeni, Šupiluliuma I., Šupiluliuma II., Šuttarna II., Šuttarna III., İzmir, Železo, Baalšamin, Babilonija, Batšeba, ..., Batšeba (Memling), Bilecik (provinca), Bitka pri Kadešu, Damask, Danajci, Devetnajsta egipčanska dinastija, Eğirdir, Ebla, Efez, Egipčansko-hetitski mirovni sporazum, Ehnaton, Emar, Enki, Enkomi, Ep o Gilgamešu, Ereškigal, Erzurum, Fenicija, Gal dubsar, Gal gestin, Gal mesedi, Göreme, Grška temna doba, Hajan, Hajk Veliki, Hamurabi, Hamurabi III. Jamhadski, Hantili I., Hantili II., Harran, Hatščina, Hati (Anatolija), Hatuša, Hatušili I., Hatušili II., Hatušili III., Heladsko obdobje, Heraclea Cybistra, Hierapolis, Hurijščina, Huriti, Huzija I., Huzija II., Indilima, Jamhad, Jeklo, Jonija, Kadeš, Kanaan, Kapadokija, Karija, Karkemiš, Karum, Kasiti, Kavkaška regija, Kayseri, Kültepe, Kilikija, Kitara, Konya, Kraljestvo Kuš, Kraljeva nekropola, Biblos, Kratka kronologija, Ksantos, Kuššara, Kubit (dolžinska mera), Kultura žarnih grobišč, Kurunta, Labarna I., Lelvani, Likija, Linearna pisava A, Ljudstva z morja, Lukka, Luksor, Luvijščina, Luvijci, Makrame, Megalit, Memfis, Egipt, Mesedi, Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda, Metropolitanski muzej umetnosti, Mezopotamija, Mikene, Mikenska vojska, Milet, Mitani, Mitraizem, Muršili I., Muršili II., Muršili III., Muvatali I., Muvatali II., Muzej anatolskih civilizacij, Ankara, Narodni muzej Alepa, Narodni muzej Damaska, Nefertari, Nepravi obok, Nergal, Nerik, Nevşehir, Nija, Novo egipčansko kraljestvo, Nuhaše, Oront, Paflagonija, Palajščina, Pamfilija, Paršatatar, Perga, Perun, Perzepolis, Peter Sloterdijk, Pi-Ramesses, Pijaššili, Pizidija, Prva babilonska dinastija, Prve visoke civilizacije, PU-Šarruma, Ramzes II., Rib-Hadda, Salomon, Seti I., Seznam faraonov, Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Turčiji, Seznam ljudstev, Seznam starodavnih ljudstev, Seznam zgodovinskih vsebin, Seznami uradnih osebnosti, Side, Turčija, Sidon, Sinop, Sirija, Sivas, Skalna arhitektura, Slavolok, Sredozemlje, Stari Egipt, Staro asirsko cesarstvo, Starodavni Bližnji vzhod, Sultanat Rum, Sumerija, Tahurvaili, Taite, Tarhuntaša, Tarz, Tešub, Telipinu, Telipinujev razglas, Tell Brak, Tempelj v Luksorju, Tiana, Tiglat-Pileser I., Tiglat-Pileser III., Transjordanija (regija), Troada, Troja, Tušratta, Tudhalija I., Tudhalija II., Tudhalija III., Tudhalija IV., Tukulti-Ninurta I., Tukulti-Ninurta II., Tunip, Turčija, Tutmoz II., Tutmoz III., Uçhisar, Ugarit, Uhna, Ullikummi, Upelluri, Vašukani, Vasašatta, Yazılıkaya, Zababa, Zalpuva, Zgodovina Armenije, Zgodovina geografije, Zgodovina Grčije, Zidanta I., Zidanta II., 1207 pr. n. št., 1267 pr. n. št., 13. stoletje pr. n. št., 1321 pr. n. št., 1358 pr. n. št., 1370 pr. n. št., 14. stoletje pr. n. št., 1490 pr. n. št., 1530 pr. n. št., 1590 pr. n. št., 16. stoletje pr. n. št., 18. stoletje pr. n. št.. Razširi indeks (196 več) »
Ašur
Ašur (akadsko Aššur, asirsko Aššur, asirsko novoaramejsko Ātûr, hebrejsko אַשּׁוּר, arabsko آشور, kurdsko Asûr), znan tudi kot Qal'at Sherqat in Kalah Shergat, je mesto Novoasirskega cesarstva.
Novo!!: Hetiti in Ašur · Poglej več »
Ašur-ubalit II.
Ašur-ubalit II. (asirsko Aššur-uballiṭ II) je bil zadnji kralj Novoasirskega cesarstva, ki je nasledil Sin-šar-iškuna in vladal od leta 612/611 do 609 pr.
Novo!!: Hetiti in Ašur-ubalit II. · Poglej več »
Ašurnasirpal II.
Ašur-nasir-pal II. (transliteracija Aššur-nāṣir-apli, Ašur je varuh (svojega) dediča je bil kralj Asirije, ki je vladal od leta 883 do 859 pr. n. št., * okoli 915-910 pr. n. št., okoli 859 pr. n. št. Na asirskem prestolu je nasledil svojega očeta Tukulti-Ninurto II. Med vladanjem je začel širiti svoje kraljestvo. Najprej je podjarmil ljudstva v Mali Aziji do Nairija v Armenskim višavju in prisilil Frigijo, da mu je začela plačevati davek. Zatem je napadel Aram (sedanja Sirija), podjarmil Aramejce in Hetite med rekama Habur in Evfrat. Njegova krutost je sprožila upor, katerega je odločno zatrl v dva dni trajajoči bitki mož na moža. Na spominskem napisu je opisan pokol po bitki: Po zmagi je brez odpora prodrl do Sredozemskega morja in začel pobirati davek od Fenicije. Po vrnitvi domov je svojo prestolnico preselil v Kalhu (Nimrud).
Novo!!: Hetiti in Ašurnasirpal II. · Poglej več »
Abdi-Aširta
300px Abdi-Aširta je bil vladar kraljestva Amurru, ki je vladal v 14.
Novo!!: Hetiti in Abdi-Aširta · Poglej več »
Abraham
Abraham (אַבְרָהָם; sirsko ܐܒܪܗܡ Oraham; ʾIbrāhīm) je ključna oseba v religioznih besedilih judovstva in krščanstva (v 1. Mojzesovi knjigi in posamične omembe drugje), kakor tudi v Koranu, sveti knjigi muslimanov.
Novo!!: Hetiti in Abraham · Poglej več »
Abu Simbel
Abu Simbel sta dva mogočna kamnita templja v kraju Abu Simbel, majhni vasici v Nubiji v južnem Egiptu, v bližini meje s Sudanom.
Novo!!: Hetiti in Abu Simbel · Poglej več »
Adad-nirari I.
Adadnirari I., asirski kralj, * 1295 pr. n. št., † 1264 pr. n. št..
Novo!!: Hetiti in Adad-nirari I. · Poglej več »
Ahajci
Antične grške pokrajine Ahajci (starogrško, Ahaioí) so bili eno od štirih največjih antičnih grških plemen.
Novo!!: Hetiti in Ahajci · Poglej več »
Ahajci (Homer)
Patrokla Ahajci (starogrško Ahaioí, slovensko Ahajci ali iz Ahaje) je bilo eno od skupnih imen Grkov v Homerjevi Iliadi in Odiseji.
Novo!!: Hetiti in Ahajci (Homer) · Poglej več »
Akadsko kraljestvo
Akadsko kraljestvo je bilo kraljestvo v Mezopozamiji.
Novo!!: Hetiti in Akadsko kraljestvo · Poglej več »
Alalah
Alalah (hetitsko Alalaḫ) je bila starodavna mestna država v pozni bronasti dobi v dolini reke Amuq v sedanji turški provinci Hatay.
Novo!!: Hetiti in Alalah · Poglej več »
Alanya
Alanya, nekdanja Alaiye, je sredozemsko letoviško mesto v turški provinci Antalya na južni obali Anatolije.
Novo!!: Hetiti in Alanya · Poglej več »
Alasija
Bližnji vzhod v amarnskem obdobju (14. stoletje pr. n. št.) Alasija ali Alašija je bila v srednji in pozni bronasti dobi država nekje v vzhodnem Sredozemlju.
Novo!!: Hetiti in Alasija · Poglej več »
Alep
Alep (arabsko حلب, Haleb) je mesto z okoli 2 milijona prebivalcev na severu Sirije ob reki Kuvajk.
Novo!!: Hetiti in Alep · Poglej več »
Alişar Hüyük
Glinasta posoda iz Ališarja s štiriperesnim ustjem; srednja bronasta doba III. (1750-1650 pr. n. št.); Muzej orientalskega instituta Univerze Čikaga Alişar Hüyük je bilo starodavno naselje v osrednji Anatoliji v bližini sedanje vasi Alişar v turški provinci Yozgat.
Novo!!: Hetiti in Alişar Hüyük · Poglej več »
Aluvamna
Aluvamna je bil kralj Hetitov (Srednje kraljestvo), ki je vladal okoli sredine 15.
Novo!!: Hetiti in Aluvamna · Poglej več »
Amarnska pisma
EA 161, pismo Amurrujskega vladarja Aziruja egipčanskemu faraonu Amarnska pisma, včasih tudi Amarnska korespondenca ali Amarnske tablice, so arhiv dopisov, napisanih na glinastih tablicah.
Novo!!: Hetiti in Amarnska pisma · Poglej več »
Amarnsko obdobje
Amarni, po kateri je obdobje dobilo ime Amarnsko obdobje je bilo obdobje egipčanske zgodovine v drugi polovici Osemnajste dinastije, ko je bila faraonova rezidenca preseljena v Ahetaton (slovensko Atonovo obzorje), sedanjo Amarno.
Novo!!: Hetiti in Amarnsko obdobje · Poglej več »
Amki
Amki, tudi Amku, Amka in Amk, je bila pokrajina v sedanjem vzhodnem Libanonu, ki se približno ujema z dolino Beka.
Novo!!: Hetiti in Amki · Poglej več »
Amoriti
Amoriti (sumersko Mar-tu, akadsko Tidnum ali Amurrūm, egipčansko Amar, hebrejsko אמורי) so starodavni semitski narod, ki je v drugi polovici 3.
Novo!!: Hetiti in Amoriti · Poglej več »
Amuna
Amuna je bil kralj Hetitov, ki je vladal okoli 1486–1466 pr.
Novo!!: Hetiti in Amuna · Poglej več »
Amurru
Amurru je bilo amoritsko kraljestvo, ustanovljeno okoli leta 2000 pr.
Novo!!: Hetiti in Amurru · Poglej več »
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Novo!!: Hetiti in Anatolija · Poglej več »
Antalya (provinca)
Provinca Antalya (turško Antalya ili) je ob obali jugozahodne Turčije, med pogorjem Taurus in Sredozemskim morjem.
Novo!!: Hetiti in Antalya (provinca) · Poglej več »
Anu
Anu ali An je božansko poosebljenje neba, vrhovnega boga in prednika vseh božanstev starodavne mezopotamske religije.
Novo!!: Hetiti in Anu · Poglej več »
Anunaki
Ustanovitveni kipci s podobami mezopotamskih bogov z značilnimi rogatimi kronami; bakrova zlitina, okoli 2300 pr.n. št. Anunaki so skupina božanstev v mitologiji starodavnih Sumercev, Akadcev, Asircev in Babiloncev.
Novo!!: Hetiti in Anunaki · Poglej več »
Argišti I.
Argišti I. je bil šesti znani kralj Urartuja, ki je vladal od 786 pr. n. št. do 764 pr. n. št. Leta 782 pr. n. št. je zgradil citadelo v Erebuni v sedanji armenski prestolnici Erevanu, * okoli 827 pr. n. št., † okoli 764 pr. n. št. Bil je sin kralja Menue Urartskega in nadaljeval osvajanja, ki so jih začeli njegovi predhodniki. Sodeloval je v številnih neuspešnih konfliktih za asirskim kraljem Šalmaneserjem IV. Osvojil je severi del Sirije in iz Urartuja naredil najmočnejšo državo v post-hetitskem Srednjem vzhodu. Svoje kraljestvo je razširil tudi na ozemlje severno od jezera Sevan, osvojil večino Diaohe ob Črnem morju in Araratske doline. Leta 776 pr. n. št. je zgradil trdnjavi Erebuni in leta 776 pr. n. št. trdnjavo Argištihinili. Nasledil ga je sin Sarduri II. Jezikoslovci so prepričani, da je imelo ime Argišti indoevropsko (armensko) etimologijo. Primerjajo ga z armenskim արեգ (Areg) – božanstvo sonca, frigijskim ΑΡΕJΑΣΤΙΝ (Arejastin) – epitet velike matere in starogrškim αργεστής (argestes) - sijajen, brilijanten, bel, svetel.
Novo!!: Hetiti in Argišti I. · Poglej več »
Arhitektura Mezopotamije
Arhitektura Mezopotamije je starodavna arhitektura rečnega sistema Tigris – Evfrat (znana tudi kot Mezopotamija), ki zajema več različnih kultur in sega v obdobje od 10.
Novo!!: Hetiti in Arhitektura Mezopotamije · Poglej več »
Arnuvanda I.
Arnuvanda I. je bil kralj Hetitskega cesarstva (Novo kraljestvo), ki je vladal zgodnjem 13.
Novo!!: Hetiti in Arnuvanda I. · Poglej več »
Arnuvanda II.
Arnuvanda II. je bil kratkoživ kralj Novega hetitskega kraljestva (cesarstva), ki je vladal okoli 1322-1321 pr.
Novo!!: Hetiti in Arnuvanda II. · Poglej več »
Arnuvanda III.
Arnuvanda III. je bil predzadnji kralj Hetitskega cesarstva (Novo kraljestvo), ki je vladal od okoli 1209 pr.
Novo!!: Hetiti in Arnuvanda III. · Poglej več »
Artatama I.
Artatama I. (sanskrt Ṛta-dhaman, Njegov dom je Rta) je bil kralj huritskega kraljestva Mitani ki je vladal v poznem 15.
Novo!!: Hetiti in Artatama I. · Poglej več »
Arzava
Kralj Mire Tarkasnava okoli leta 1350 pr. n. št. Arzava je bila regija in politična entiteta (kraljestvo ali zveza lokalnih državic) v zahodni Anatoliji v drugi polovici 2.
Novo!!: Hetiti in Arzava · Poglej več »
Asirci
Asirci so semitska etnična skupina, ki izhajajo iz Mezopotamije in se kot samostojna sila ne omenjajo do 1350 pr.
Novo!!: Hetiti in Asirci · Poglej več »
Şanlıurfa
Şanlıurfa, skrajšano Ourfa ali Urfa, mesto v jugovzhodni Turčiji in glavno mesto province Şanlıurfa, nekdanja Edesa.
Novo!!: Hetiti in Şanlıurfa · Poglej več »
Aziru
Amarnsko pismo Aziruja faraonu (EA 161: ''Odsotnost pojasnjena''), Britanski muzej, LondonMoran (1970): ''The Amarna Letters'', EA 161, "An absence explained,'' str. 247-248. Aziru je bil kanaanski vladar Amurruja, sodobnega Libanona, ki je vladal v 14.
Novo!!: Hetiti in Aziru · Poglej več »
Šalmaneser I.
Šalmaneser I. stresa prah Arinnuja pred svojega boga; ilustracija v Hutchinsonovi ''Zgodbi narodov'' Šalmaneser I. (akadsko Šulmanu-ašaredu, (bog) Šulmanu je vzvišen) je bil kralj Srednjeasirskega kraljestva, ki je vladal od 1274 pr.
Novo!!: Hetiti in Šalmaneser I. · Poglej več »
Šalmaneser III.
Šalmaneser III. (Šulmānu-ašarēdu, bog Šulmanu je najimenitnejši) je bil kralj Asirije, ki je vladal od 859 do 824 pr.
Novo!!: Hetiti in Šalmaneser III. · Poglej več »
Šapinuva
Šapinuva, včasih tudi Sapinuva, (hetitsko Šapinuva) je bila v bronasti dobi hetitsko mesto na prostoru sedanjega Ortaköya, provinca Çorum, Turčija.
Novo!!: Hetiti in Šapinuva · Poglej več »
Šattivaza
Šattivaza (huritsko Kili-Tešup), včasih tudi Kurtivaza ali Mattivaza, je bil v 14.
Novo!!: Hetiti in Šattivaza · Poglej več »
Šerdeni
Šerdeni v bitki, slika v templju Medinet Habu Šerdeni (egipčansko šrdn, šꜣrdꜣnꜣ ali šꜣrdynꜣ, ugaritsko šrdnn(m) in trtn(m), morda akadsko še–er–ta–an–nu) so bili ena od več skupin Ljudstev z morja z vzhodnega Sredozemlja, ki se pojavljajo v egipčanskih in ugaritskih zgodovinskih in ikonografskih zapisih iz 2.
Novo!!: Hetiti in Šerdeni · Poglej več »
Šupiluliuma I.
Šupiluliuma I. je bil kralj Hetitskega kraljestva, ki je vladal okoli 1344-1322 pr.
Novo!!: Hetiti in Šupiluliuma I. · Poglej več »
Šupiluliuma II.
Šupiluliuma II. je bil sin kralja Tudhalije IV. in zadnji znani kralj Hetitskega cesarstva (Novo kraljestvo).
Novo!!: Hetiti in Šupiluliuma II. · Poglej več »
Šuttarna II.
Šuttarna II. je bil kralj huritskega Mitanskega kraljestva, ki je vladal v zgodnjem 14.
Novo!!: Hetiti in Šuttarna II. · Poglej več »
Šuttarna III.
Šuttarna III. je bil mitanski kralj, ki je vladal malo časa v 14.
Novo!!: Hetiti in Šuttarna III. · Poglej več »
İzmir
İzmir (osmanska turščina إزمير İzmir, grško: Σμύρνη Smýrnē, armensko: Իզմիր »Izmir«, italijansko: Smirne, ladino: İzmir, na obeh i-jih so pikice) je metropolitansko mesto v zahodni Anatoliji.
Novo!!: Hetiti in İzmir · Poglej več »
Železo
Železo je kemični element s simbolom Fe (iz latinskega ferrum) in vrstnim številom 26.
Novo!!: Hetiti in Železo · Poglej več »
Baalšamin
Palmire, Sirija Baalšamin (aramejsko ܒܥܠ ܫܡܝܢ Baʿal Šāmîn, slovensko Gospodar nebes), imenovan tudi Baal Šamem (feničansko 𐤁𐤏𐤋 𐤔𐤌𐤌Baʿl Šāmēm) in Baal Šamaim (hebrejsko בַּעַל שָׁמַיִם Baʿal Šāmajim) severozahodnosemitski bog.
Novo!!: Hetiti in Baalšamin · Poglej več »
Babilonija
Babilonskemu imperiju je Hamurabi, 1792 - 1750 pr. n. št. Babilonija, kasneje tudi Babilonsko cesarstvo, je bila v obdobju med 1900 ali 1800 pr.
Novo!!: Hetiti in Babilonija · Poglej več »
Batšeba
Batšeba, ali po starejših svetopisemskih prevodih Betsabeja, je bila v skladu s hebrejsko Biblijo žena Hetita Urije in kasneje kralja Davida.
Novo!!: Hetiti in Batšeba · Poglej več »
Batšeba (Memling)
Batšeba v kopeli (ali Toaleta Batšebe po kopanju) so imena slike, ki jo je v 1480-ih poslikal z oljem na lesu umetnik staronizozemskega slikarstva Hans Memling, zdaj v Staatsgalerie, Stuttgart.
Novo!!: Hetiti in Batšeba (Memling) · Poglej več »
Bilecik (provinca)
Bilecik je provinca, ki se nahaja v zahodni Turčiji.
Novo!!: Hetiti in Bilecik (provinca) · Poglej več »
Bitka pri Kadešu
Bitka pri Kadešu med Novim egipčanskim kraljestvom faraona Ramzesa II. in Hetitskim cesarstvom kralja Muvatalija II. je potekala pri mestu Kadeš ob Orontu, malo gorvodno od sodobnega jezera Homs na meji med Libanonom in Sirijo.
Novo!!: Hetiti in Bitka pri Kadešu · Poglej več »
Damask
Damásk (arabsko دمشق الشام, Dimašk aš-Šam) je glavno mesto Sirije in eno najstarejših mest na svetu.
Novo!!: Hetiti in Damask · Poglej več »
Danajci
Denjeni/Danajci so bili domnevno eno od Ljudstev z morja.
Novo!!: Hetiti in Danajci · Poglej več »
Devetnajsta egipčanska dinastija
Devetnajsta egipčanska dinastija je bila druga dinastija, ki je vladala v Novem egipčanskem kraljestvu od 1292 do 1189 pr.
Novo!!: Hetiti in Devetnajsta egipčanska dinastija · Poglej več »
Eğirdir
Eğirdir je mesto, jezero in okrožje v provinci Isparta v sredozemskem delu Turčije.
Novo!!: Hetiti in Eğirdir · Poglej več »
Ebla
Ebla (arabsko إبلا, sodobno تل مرديخ, Tell Mardikh) je bila eno od najstarejših kraljestev v Siriji.
Novo!!: Hetiti in Ebla · Poglej več »
Efez
Efez (/ ɛfəsəs /; grško Ἔφεσος Efezi, turško: Efes, iz hetitščine Apasa) je bilo staro grško mesto na obali Jonije, tri kilometre jugozahodno od današnjega Seldžuka v provinci Izmir, Turčija.
Novo!!: Hetiti in Efez · Poglej več »
Egipčansko-hetitski mirovni sporazum
Arheološki muzeji, Istanbul Amon-Rajev tempelj, Karnak Egipčansko-hetitski mirovni sporazum, znan tudi kot Večni sporazum, Srebrni sporazum in Kadeški sporazum, je mirovni sporazum, ki sta ga šestnajst let po slavni bitki pri Kadešu okoli leta 1259 pr.
Novo!!: Hetiti in Egipčansko-hetitski mirovni sporazum · Poglej več »
Ehnaton
Ehnaton (On, ki služi Atonu), prva štiri leta vladanja Amenhotep IV. (Amon je zadovoljen), helenizirano v Amenofis IV., je bil staroegipčanski faraon iz Osemnajste dinastije, ki je vladal 17 let, * ni znano, † verjetno 1335 pr. n. št. Slaven je predvsem zato, ker je opustil tradicionalno egipčansko mnogoboštvo in uvedel čaščenje, osredotočeno na Atona, ki je včasih označeno kot monolatristično, henoteistično ali celo kvazi-monoteistično.
Novo!!: Hetiti in Ehnaton · Poglej več »
Emar
Emar, sodobni Tell Meskene, je arheološko najdišče v Guvernatu Alep, Sirija.
Novo!!: Hetiti in Emar · Poglej več »
Enki
Enki Enki (sumersko dEN.KI(G)) je bil sumerski bog vode, znanja (gestú), zla, obrti (gašam) in stvaritve (nudimmud) in eden od Anunakov.
Novo!!: Hetiti in Enki · Poglej več »
Enkomi
Enkomi (grško, Enkomi, turško Tuzla) je vas pri Famagusti na otoku Cipru.
Novo!!: Hetiti in Enkomi · Poglej več »
Ep o Gilgamešu
Ep o Gilgamešu je najpomembnejši ep babilonsko-asirske književnosti in najstarejša junaško-mitološka pesnitev nasploh.
Novo!!: Hetiti in Ep o Gilgamešu · Poglej več »
Ereškigal
Ereškigal (sumersko 𒀭𒊩𒌆𒆠𒃲 DEREŠ.KI.GAL, "Kraljica velike Zemlje"), tudi Irkala, je bila v sumerski mitologiji boginja Kura – dežele mrtvih ali podzemnega sveta.
Novo!!: Hetiti in Ereškigal · Poglej več »
Erzurum
Erzurum je mesto v vzhodni Turčiji in upravno središče istoimenske province.
Novo!!: Hetiti in Erzurum · Poglej več »
Fenicija
Fenícija je zgodovinska država ob obali Sirije in Libanona med Latakijo na severu in hribom Karmel na jugu.
Novo!!: Hetiti in Fenicija · Poglej več »
Gal dubsar
Gal dubsar je bil hetitski uradniški naziv, ki pomeni "šef pisarjev".
Novo!!: Hetiti in Gal dubsar · Poglej več »
Gal gestin
Gal gestin je bil hetitski vojaški in uradniški naziv, ki v dobesednem prevodu pomeni "šef točajev vina".
Novo!!: Hetiti in Gal gestin · Poglej več »
Gal mesedi
Gal mesedi je bil hetitski vojaški in uradniški naziv, ki je v dobesednem prevodu pomenil "načelnik kraljeve osebne straže".
Novo!!: Hetiti in Gal mesedi · Poglej več »
Göreme
Göreme (izgovorjeno; starogrško Κόραμα, Kòrama) je naselje med pravljičnimi skalnimi formacijami, v zgodovinski pokrajini Turčije, v Kapadokiji.
Novo!!: Hetiti in Göreme · Poglej več »
Grška temna doba
Grška temna doba, ki se imenuje tudi grški srednji vek ali Homerjeva doba (po legendarnem pesniku Homerju) ali geometrično obdobje (po značilni geometrični umetnosti tistega časa), je obdobje grške zgodovine od konca mikenske palačne civilizacije okoli 1100 pr.
Novo!!: Hetiti in Grška temna doba · Poglej več »
Hajan
Seuserenre Hajan, Hijaran, Hajran ali Hian je bil faraon iz Petnajste egipčanske dinastije (Hiksi), * ni znano, † 1580 pr. n. št. Njegovo kraljevsko ime Seuserenre se pravaja kot Tisti, ki ga je Ra naredil močnega.
Novo!!: Hetiti in Hajan · Poglej več »
Hajk Veliki
Hajk Veliki (armensko: Հայկ, armenska izgovorjava) ali Veliki Hajk, znan tudi kot Hajk Nahapet (Հայկ Նահապետ, armenska izgovorjava:, Hajk 'glava družine' ali patriarh), je legendarni patriarh in ustanovitelj armenskega naroda.
Novo!!: Hetiti in Hajk Veliki · Poglej več »
Hamurabi
Hamurabi (1810 pr. n. št.–ok. 1750 pr. n. št.) je bil šesti babilonski kralj iz prve babilonske dinastije Amoritov.
Novo!!: Hetiti in Hamurabi · Poglej več »
Hamurabi III. Jamhadski
Hamurabi III. je bil kralj Jamhada (Halaba, Alepa), ki je nasledil Jarim-Lima III. in vladal od okoli 1625 pr.
Novo!!: Hetiti in Hamurabi III. Jamhadski · Poglej več »
Hantili I.
Hantili I. je bil kralj hetitskega Starega kraljestva, ki je vladal 30 let od okoli 1526 do 1496 pr.
Novo!!: Hetiti in Hantili I. · Poglej več »
Hantili II.
Hantili II. je bol kralj Hetitov (Srednje kraljestvo), ki je vladal v prvi polovici 15.
Novo!!: Hetiti in Hantili II. · Poglej več »
Harran
Harran je mesto in pokrajina v provinci Şanlıurfa v jugovzhodni Turčiji, znan tudi kot Carrhae.
Novo!!: Hetiti in Harran · Poglej več »
Hatščina
Hatščina (hattili) je bila neindoevropski aglutinativni jezik, ki so ga v 3.
Novo!!: Hetiti in Hatščina · Poglej več »
Hati (Anatolija)
Egičansko kreljesto okoli 1290 pr. n. št. Hati so bili staroveško ljudstvo iz osrednje Anatolije v sedanji Turčiji.
Novo!!: Hetiti in Hati (Anatolija) · Poglej več »
Hatuša
Hatuša (hetitsko Ḫa-at-tu-ša, turško Hattuşaş), v bronasti dobi prestolnica Hetitskega cesarstva.
Novo!!: Hetiti in Hatuša · Poglej več »
Hatušili I.
Hatušili I. (hetitsko Ḫattušili I., slovensko kralj Hatuše) je bil kralj hetitskega Starega kraljestva, ki je vladal okoli 1586–1556 pr.
Novo!!: Hetiti in Hatušili I. · Poglej več »
Hatušili II.
Hatušili II. bi lahko bil kralj Hetitskega cesarstva (Novo kraljestvo), ki je vladal v zgodnjem 14.
Novo!!: Hetiti in Hatušili II. · Poglej več »
Hatušili III.
Hatušili III. je bil v letih 1267 pr.
Novo!!: Hetiti in Hatušili III. · Poglej več »
Heladsko obdobje
Heladsko obdobje je sodoben izraz za kulturo celinske Grčije, ki se je razvijala v bronasti dobi.
Novo!!: Hetiti in Heladsko obdobje · Poglej več »
Heraclea Cybistra
Heraclea Cybistra je helenistično mesto v bližini sodobnega mesta Ereğli v provinci Konya, Turčija.
Novo!!: Hetiti in Heraclea Cybistra · Poglej več »
Hierapolis
Hierapolis (haɪəˈræpəlɪs / (starogrško: Ἱεράπολις, lit. 'Sveto mesto') je bilo starogrško mesto pri vročih izvirih v klasični Frigiji v jugozahodni Anatoliji. Njegove ruševine mejijo na sodobno mesto Pamukkale v Turčiji in trenutno sestavljajo arheološki muzej, ki je tudi na seznamu Unescove svetovne dediščine. Vroči izviri so se uporabljali kot zdravilišče že od 2. stoletja pred našim štetjem, z mnogimi strankami, ki so se tu zdravili ali umirali. Velika nekropola je napolnjena s sarkofagi, najbolj znan je Marcus Aurelius Ammianos, z reliefom, ki prikazuje najstarejši znan primer mehanizma z ročico in ojnico. Velike kopeli so bile zgrajene iz ogromnih kamnitih blokov brez uporabe cementa in so bile sestavljene iz različnih zaprtih ali odprtih odsekov, povezanih med seboj. V notranjoati so globoke niše, vključno s kopelmi, knjižnico in gimnazijo.
Novo!!: Hetiti in Hierapolis · Poglej več »
Hurijščina
Hurijščina ali hurítščina je izumrli huro-urartski jezik.
Novo!!: Hetiti in Hurijščina · Poglej več »
Huriti
Huriti (klinopisno 𒄷𒌨𒊑, Ḫu-ur-ri) so bili ljudstvo bronaste dobe na Bližnjem vzhodu.
Novo!!: Hetiti in Huriti · Poglej več »
Huzija I.
Huzija I. (hetitsko Ḫu-uz-zi-i̯a) je bil kralj Hetitov (Staro kraljestvo), ki je vladal pet let okoli 1466-1461 pr.
Novo!!: Hetiti in Huzija I. · Poglej več »
Huzija II.
Huzija II. je bil kralj Hetitov, ki je vladal v poznem 15.
Novo!!: Hetiti in Huzija II. · Poglej več »
Indilima
Indilima ali Indilimgur,Matthiae, Paolo (2010): Ebla.
Novo!!: Hetiti in Indilima · Poglej več »
Jamhad
Jamhad je bil staroveško semitsko kraljestvo s središčem v Halabu (Alep), Sirija.
Novo!!: Hetiti in Jamhad · Poglej več »
Jeklo
Pridobivanje surovega jekla Jêklo je železova zlitina, pri kateri je poleg samega železa najpomembnejši zlitinski element ogljik.
Novo!!: Hetiti in Jeklo · Poglej več »
Jonija
Jonija je bila starodavna regija na zahodni obali Anatolije, južno od današnjega Izmirja.
Novo!!: Hetiti in Jonija · Poglej več »
Kadeš
Kadeš je bil starodavno mesto v Levantu blizu prehodne plitvine na reki Oront.
Novo!!: Hetiti in Kadeš · Poglej več »
Kanaan
Kanaan (severozahodno semitsko knaʿn, feničansko 𐤊𐤍𐤏𐤍 Kana‘n, hebrejsko כְּנָעַן, Kənā‘an) je bila semitsko govoreča regija na staroveškem Bližnjem vzhodu v poznem 2.
Novo!!: Hetiti in Kanaan · Poglej več »
Kapadokija
Kapadokija (staroperzijsko Katpatuka) je zgodovinska regija v osrednji Mali Aziji, sedaj večinoma v turški provinci Nevşehir.
Novo!!: Hetiti in Kapadokija · Poglej več »
Karija
Karija (iz luvijskega Karuwa, Strma dežela, starogrško: Karía, turško Karya) je bila zgodovinska regija v zahodni Anatoliji med Lidijo na severu, Pizidijo na vzhodu, Likijo na jugu in Jonijo na zahodu.
Novo!!: Hetiti in Karija · Poglej več »
Karkemiš
Karkemiš (hetitsko Karkamiš, turško Karkamış, grško, Europos, latinsko Europus) je bil pomembna staroveška prestolnica severnega dela Sirije in dela vzhodne Male Azije.
Novo!!: Hetiti in Karkemiš · Poglej več »
Karum
Osrednja Anatolija v obdobju karumov Karum (akadsko kārum, nabrežje, pristan, trgovska četrt, mn. kārū, iz sumerskega kar, utrdba (pristanišča), valobran je bil staroveška asirska trgovska postaja v Anatoliji, Turčija. Karumi so obstajali od okoli 25. stoletja pr. n. št. do 18. stoletja pr. n. št. Glavno središče trgovanja je bil karum Kaneš, zdaj Kültepe, Turčija.
Novo!!: Hetiti in Karum · Poglej več »
Kasiti
Kasiti so bili starodavno bližnjevzhodno ljudstvo, ki je po propadu Starobabilonskega cesarstva vladalo v Babiloniji od približno 1531 do 1155 pr.
Novo!!: Hetiti in Kasiti · Poglej več »
Kavkaška regija
Kavkaška regija je območje med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom, ki ga v glavnem zasedajo Armenija, Azerbajdžan, Gruzija in Rusija.
Novo!!: Hetiti in Kavkaška regija · Poglej več »
Kayseri
Kayseri (osmansko turško: قیصریه, turško: Kayseri grško: Καισάρεια/Kaisareia), antična Mazaka ali Mazarca, Eusebia, Caesarea Cappadociae, kasneje Kaisariyah, veliko industrijsko mesto v vzodni Anatoliji, Turčija, središče province Kayseri.
Novo!!: Hetiti in Kayseri · Poglej več »
Kültepe
Kültepe, dobesedno "Pepelnat hrib", je arheološko najdišče v Provinci Kayseri, Turčija.
Novo!!: Hetiti in Kültepe · Poglej več »
Kilikija
Kilikija na zemljevidu Rimskega imperija okrog leta 125. Kilikija, današnja Çukurova, je bila antična pokrajina in upravna enota Rimskega cesarstva na jugovzhodni sredozemski obali Male Azije severno od Cipra.
Novo!!: Hetiti in Kilikija · Poglej več »
Kitara
Akustična kitara Kitára (gr. kithara) je strunsko glasbilo, ki ima po navadi 6 strun.
Novo!!: Hetiti in Kitara · Poglej več »
Konya
Konya (turško; grško Ἰκόνιον Ikónion, latinsko Ikonij) je glavno mesto province na jugozahodnem robu osrednje Anatolije in je sedmo najbolj naseljeno mesto v Turčiji z metropolitanskim prebivalstvom več kot 2,1 milijona.
Novo!!: Hetiti in Konya · Poglej več »
Kraljestvo Kuš
Kraljestvo Kuš je starodavno afriško kraljestvo, ki je ležalo na sotočju Modrega in Belega Nila in reke Atbara, kjer je zdaj Republika Sudan.
Novo!!: Hetiti in Kraljestvo Kuš · Poglej več »
Kraljeva nekropola, Biblos
Kraljeva nekropola v Biblosu je skupina devetih bronastodobnih podzemnih jaškov in grobnic, v katerih so shranjeni sarkofagi več kraljev mesta.
Novo!!: Hetiti in Kraljeva nekropola, Biblos · Poglej več »
Kratka kronologija
Kratka kronologija je ena od kronologij bližnjevzhodne bronaste in zgodnje železne dobe, v kateri sta fiksna datuma vladavina Hamurabija (1728-1686 pr. n. št.) in opustošenje Babilona leta 1531 pr.
Novo!!: Hetiti in Kratka kronologija · Poglej več »
Ksantos
Ksantos (Lycian: 𐊀𐊕𐊑𐊏𐊀 Arńna, grščina Ξάνθος, latinščina: Xanthus, turščina: Ksantos) je bilo mesto v starodavni Likiji, na mestu današnjega Kınıka v provinci Antalya v Turčiji in ime reke, ob kateri je mesto.
Novo!!: Hetiti in Ksantos · Poglej več »
Kuššara
Anatolije, Turčija Kuššara (hetitsko Kuššar) je bila v bronasti dobi kraljestvo v sedanji Anatoliji, Turčija.
Novo!!: Hetiti in Kuššara · Poglej več »
Kubit (dolžinska mera)
Kubit (iz latinskega cubitus, laket, slovensko komolec, laket) je stara dolžinska mera, definirana kot dolžina iztegnjene podlakti od komolca do vrha srednjega prsta.
Novo!!: Hetiti in Kubit (dolžinska mera) · Poglej več »
Kultura žarnih grobišč
Kultura žarnih grobišč – (KŽG) (1300 pr. n. št. - 750 pr. n. št.) je bila pozno bronastodobna kultura srednje Evrope.
Novo!!: Hetiti in Kultura žarnih grobišč · Poglej več »
Kurunta
Kurunta (klinopisno 𒀭𒆗 dLAMMA, luvijsko Kurunta, hetitsko Ulmi-Teššup ali Ulmi-Tešub) je bil kralj Hetitskega imperija (Novo kraljestvo), ki je vladal v 13.
Novo!!: Hetiti in Kurunta · Poglej več »
Labarna I.
Labarna I. je bil ustanovitelj in prvi kralj hetitskega Starega kraljestva, ki je vladal okoli 1600-1586 pr.
Novo!!: Hetiti in Labarna I. · Poglej več »
Lelvani
Lelvani ali Leluvani je bila hetitska in hatska boginja podzemnega sveta.
Novo!!: Hetiti in Lelvani · Poglej več »
Likija
Karta Likije z najpomembnejšimi antičnimi mesti (bele točke), gorami (rdeče točke) in rekami Provinca Antalya Likija (likijsko 𐊗𐊕𐊐𐊎𐊆𐊖, Trm̃mis, hetitsko Lukka, grško, Lukía, turško Likya) je bila geopolitična pokrajina v Anatoliji v sedanjih turških provincah Antalya in Muğla na obali Sredozemskega morja in Burdur v celinskem delu Anatolije.
Novo!!: Hetiti in Likija · Poglej več »
Linearna pisava A
Linearna pisava A je nerazvozlana pisava, ki se je uporabljala v antični Grčiji (tudi kretski hieroglifi so nerazvozlani).
Novo!!: Hetiti in Linearna pisava A · Poglej več »
Ljudstva z morja
Prizor s severnega zidu templja v Medinet Habuju se pogosto omenja kot prizor s pohoda Egipčanov proti ljudstvom z morja, ki je postal znan kot bitka v Nilovi delti. Sovražniki Egipta v opisu niso imenovani, ampak opisani kot prišleki iz "severnih dežel". Znanstveniki so opazili podobnosti pričesk in orožja vojakov na tem in drugih reliefih, na katerih so napadalci imenovani. Ljudstva z morja so bili konfederacija pomorskih ljudstev, ki so v srednji in pozni bronasti dobi (1200–900 pr. n. št.) napadala Egipt in druge sredozemske regije.
Novo!!: Hetiti in Ljudstva z morja · Poglej več »
Lukka
Položaj Lukka na jugozahodu Anatolije Lukka je hetitski izraz, ki se je od 2.
Novo!!: Hetiti in Lukka · Poglej več »
Luksor
Luksor (arabsko الأقصر al-Uqṣur, egipčanska arabščina Loʔṣor, Sa'idi arabsko Logṣor, koptsko ⲛⲏ) je mesto v zgornjem (južnem) Egiptu in glavno mesto governorata Luksor.
Novo!!: Hetiti in Luksor · Poglej več »
Luvijščina
Luvijščina je izumrl anatolski jezik.
Novo!!: Hetiti in Luvijščina · Poglej več »
Luvijci
Ozemlje Luvijcev Luvijci so bili skupina indoevropsko govorečih ljudstev iz osrednje, zahodne in južne Male Azije, severnega dela zahodnega Levanta iz bronaste in železne dobe.
Novo!!: Hetiti in Luvijci · Poglej več »
Makrame
Makrame zvezda v tehniki Cavandoli Makramé je starodavna umetnost vezanja vozlov v določene vzorce (namesto kvačkanja ali pletenja), ki se lahko uporabljajo za različne ustvarjalne namene, od nakita, dekoracije doma, oblačil, uporabnih predmetov itd.
Novo!!: Hetiti in Makrame · Poglej več »
Megalit
Megalit je velik kamen, ki je bil uporabljen za gradnjo strukture ali spomenika, bodisi sam ali skupaj z drugimi kamni.
Novo!!: Hetiti in Megalit · Poglej več »
Memfis, Egipt
Memfis (arabsko منف, Manf, izg., grško, Mémfis) je bil antična prestolnica Aneb-Heča, prvega noma Spodnjega Egipta.
Novo!!: Hetiti in Memfis, Egipt · Poglej več »
Mesedi
Mesedi je bila osebna telesna straža hetitskih kraljev.
Novo!!: Hetiti in Mesedi · Poglej več »
Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda
Največja mesta starodavnega Bližnjega vzhoda v bronasti dobi štejemo v tisočih.
Novo!!: Hetiti in Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda · Poglej več »
Metropolitanski muzej umetnosti
Metropolitanski muzej umetnosti v New Yorku, pogovorno MET, je največji umetniški muzej v ZDA.
Novo!!: Hetiti in Metropolitanski muzej umetnosti · Poglej več »
Mezopotamija
Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.
Novo!!: Hetiti in Mezopotamija · Poglej več »
Mikene
Mikene (grško Μυκῆναι Mykēnai), (angleško Mycenae) so arheološko najdišče v Grčiji, okoli 90 km jugozahodno od Aten na severovzhodnem delu polotoka Peloponeza.
Novo!!: Hetiti in Mikene · Poglej več »
Mikenska vojska
O vojaški naravi mikenske Grčije (približno 1600–1100 pr. n. št.) v pozni bronasti dobi kažejo številna izkopana orožja, bojevniki in bojne upodobitve v sodobni umetnosti, pa tudi ohranjeni grški linearni zapisi B. Mikenci so vlagali v razvoj vojaške infrastrukture, pri čemer so vojaško proizvodnjo in logistiko nadzirali neposredno iz palačnih centrov.
Novo!!: Hetiti in Mikenska vojska · Poglej več »
Milet
Milet (starogrško Μίλητος Mílētos; grško Μίλητος, Mílitos; hetitski zapis Millawanda ali Milawata (eksonima); latinsko Miletus; turško Milet) je bilo antično mesto na zahodni obali Anatolije blizu ustja reke Meander v antični Kariji.
Novo!!: Hetiti in Milet · Poglej več »
Mitani
Mitani (hetitski klinopis Mi-ta-an-ni) ali Hanigalbat (hetitski klinopis Ḫa-ni-gal-bat) v asirskih besedilih ali Naharin v egipčanskih besedilih je bila od leta 1500-1300 pr.
Novo!!: Hetiti in Mitani · Poglej več »
Mitraizem
Mitrov tempelj na Rožancu pri Črnomlju Mitraizem je vera, ki je temeljila na cikličnem menjavanju življenja in smrti, na boju med dobrim in zlom ter na moči odrešenjske daritve.
Novo!!: Hetiti in Mitraizem · Poglej več »
Muršili I.
Muršili I., včasih tudi Mursili, je bil hetitski kralj, ki je vladal okoli 1556–1526 pr.
Novo!!: Hetiti in Muršili I. · Poglej več »
Muršili II.
Muršili II. je bil kralj Hetitskega cesarstva (Novo kraljestvo), ki je vladal okoli 1321–1295 pr.
Novo!!: Hetiti in Muršili II. · Poglej več »
Muršili III.
Muršili III. ali Urhi-Tešub je bil kralj Hetitov (Novo kraljestvo), ki je prišel na prestol po smrti svojega očeta Muvatalija II. leta 1272 pr.
Novo!!: Hetiti in Muršili III. · Poglej več »
Muvatali I.
Muvarali I. je bil kralj Hetitov (Srednje kraljestvo), ki je vladal okoli leta 1400 pr.
Novo!!: Hetiti in Muvatali I. · Poglej več »
Muvatali II.
Muvatali II., tudi Muvatalis ali Muvatališ, je bil kralj Hetitskega imperija, ki je vladal od okoli 1295 do 1272 pr.
Novo!!: Hetiti in Muvatali II. · Poglej več »
Muzej anatolskih civilizacij, Ankara
Muzej anatolskih civilizacij (turško Anadolu Medeniyetleri Müzesi) je na južni strani ankarskega gradu v mestni četrti Atpazarı, Ankara, Turčija.
Novo!!: Hetiti in Muzej anatolskih civilizacij, Ankara · Poglej več »
Narodni muzej Alepa
Narodni muzej Alepa (arabsko متحف حلب الوطني) je največji muzej v Alepu, Sirija.
Novo!!: Hetiti in Narodni muzej Alepa · Poglej več »
Narodni muzej Damaska
Narodni muzej Damaska (arabsko المتحف الوطني بدمشق) je arheološki muzej v središču Damaska, Sirija.
Novo!!: Hetiti in Narodni muzej Damaska · Poglej več »
Nefertari
Nefertari, znana tudi kot Nefertari Meritmut, je bila egipčanska kraljica in prva od velikih kraljevih žena (ali glavna žena) faraona Ramzesa II., * okoli 1300 pr. n. št., † okoli 1255 pr. n. št. Nefertari pomemi 'Lepa spremljevalka', Meritmut pa 'Ljubljenka boginje Mut'.
Novo!!: Hetiti in Nefertari · Poglej več »
Nepravi obok
Nepravi obok/lok, tudi konzolni obok/lok je način gradnje loka/oboka, ki uporablja arhitekturno tehniko izgradnje konzole za premostitev prostora ali odprtine v konstrukciji, kot je vhod v steni, hodnik ali most.
Novo!!: Hetiti in Nepravi obok · Poglej več »
Nergal
Nergal, Nirgal ali Nirgali (sumersko dKIŠ.UNU ali dGÌR-UNUG-GAL, klinopisno 𒀭𒄊𒀕, hebrejsko נֵרְגַל Nērḡál, aramejsko ܢܹܪܓܵܐܠ; Nergel) je božanstvo, ki so ga častili v celi staroveški Mezopotamiji (Akadsko kraljestvo, Asirija in Babilonija).
Novo!!: Hetiti in Nergal · Poglej več »
Nerik
Nerik (hetitsko Nerikka)"Nerik(ka)".
Novo!!: Hetiti in Nerik · Poglej več »
Nevşehir
Nevşehir, nekdaj Neapolis in Muşkara, je mesto in središče pprovince Nevşehir v regiji osrednja Anatolija v Turčiji.
Novo!!: Hetiti in Nevşehir · Poglej več »
Nija
Bližnji vzhod v 15. stoletju pr. n. št. Nija, Nije, Ni (Tutmoz I.), Nii (Amarnska pisma) ali Nihe je bilo staroveško kraljestvo v Siriji ali Severni Siriji.
Novo!!: Hetiti in Nija · Poglej več »
Novo egipčansko kraljestvo
Novo egipčansko kraljestvo, včasih tudi Egipčansko cesarstvo, je obdobje egipčanske zgodovine od 16.
Novo!!: Hetiti in Novo egipčansko kraljestvo · Poglej več »
Nuhaše
Staroveški Bližnji vzhod Nuhaše, Nuhaša ali Nuhaš je bila pokrajina v sedanji severozahodni Siriji, ki je cvetela v 2.
Novo!!: Hetiti in Nuhaše · Poglej več »
Oront
Oront (starogrško, Oróntes) ali Asi (arabsko العاصي, ‘Āṣī, turško Asi) je reka, ki izvira v Libanonu, teče na sever v Sirijo in se v Turčiji izlije v Sredozemsko morje.
Novo!!: Hetiti in Oront · Poglej več »
Paflagonija
Zemljevid Male Azije iz 15. stoletjaPaflagonija (grško: Παφλαγονíα latinsko: Paphlagonia) je antična pokrajina na obali Črnega morja v osrednji severni Anatoliji med Bitinijo in Pontom.
Novo!!: Hetiti in Paflagonija · Poglej več »
Palajščina
Palajščina je izumrl anatolski jezik.
Novo!!: Hetiti in Palajščina · Poglej več »
Pamfilija
Pamfilija (starogrško Παμφυλία, Pamphylía, sodobna izgovorjava Pamfylía / pæmfɪliə /) je bila nekdanja regija na jugu Male Azije, med Likijo in Kilikijo, ki je segala od Sredozemlja do pogorja Taurus (sodobna provinca Antalya, Turčija).
Novo!!: Hetiti in Pamfilija · Poglej več »
Paršatatar
Paršatatar, Paršatar, Baratarna ali Paratarna je bil huritski kralj Mitanija, ki je vladal v 15.
Novo!!: Hetiti in Paršatatar · Poglej več »
Perga
Perga ali Perge (grško Πέργη Perge, turško Perge) je bila mesto v antični Anatoliji, v današnji Turčiji, nekoč prestolnica Pamfilije Secunda, zdaj v provinci Antalya na jugozahodni sredozemski obali.
Novo!!: Hetiti in Perga · Poglej več »
Perun
Perún je v slovanski mitologiji najvišji bog; bog strele in groma, bog priseg, bog pomladi in plodnosti, bog dežja in kmetijstva nasploh.
Novo!!: Hetiti in Perun · Poglej več »
Perzepolis
Perzepolis (staroperz. Pārsa, perz. تخت جمشید/پارسه; Taht-e Jamshid ali Tahsti Jamshid; tudi Chehel minar), je bilo ceremonialno glavno mesto Perzijskega cesarstva v času iranske dinastije Ahemenidov.
Novo!!: Hetiti in Perzepolis · Poglej več »
Peter Sloterdijk
Peter Sloterdijk (nemško), nemški filozof, kulturni teoretik, televizijski voditelj in kolumnist, * 16. junija 1947, Karlsruhe, Nemčija.
Novo!!: Hetiti in Peter Sloterdijk · Poglej več »
Pi-Ramesses
Pi-Ramesses (Pi-Ramesses Aa-nakhtu, kar pomeni, 'Hiša Ramzesa, velik v zmagi') je bil novo glavno mesto, ki ga je zgradil faraon Ramzes II., faraon devetnajste dinastije Egipta (Ramzes Veliki je vladal 1279–1213 pred našim štetjem) pri Qantirju, v neposredni bližini starega mesta Avaris (glavno mesto Egipta pod Hiksi).
Novo!!: Hetiti in Pi-Ramesses · Poglej več »
Pijaššili
Pijaššili, znan tudi kot Šarri-Kušuh, je bil hetitski princ in srednji sin kralja Šupiluliume I., mlajši od Arnuvande I. in starejši od Šupiluliumovega naslednika Muršilija II. in morda tudi od nesrečnega Zananze.
Novo!!: Hetiti in Pijaššili · Poglej več »
Pizidija
Pizidija (grško Πισιδία, latinsko) je bila antična pokrajina v Mali Aziji.
Novo!!: Hetiti in Pizidija · Poglej več »
Prva babilonska dinastija
Prva babilonska dinastija ali Staro babilonsko cesarstvo je bila država v antični Mezopotamiji z glavnim mestom Babilon. Kronologija Prve babilonske dinastije je še vedno predmet razprav, ker obstajata dva seznama babilonskih kraljev, A in B. V tem članku se uporabljajo leta vladanja po Seznamu A, ker se uporabljajo najbolj pogosto. Vladavine v Seznamu B so na splošno daljše.
Novo!!: Hetiti in Prva babilonska dinastija · Poglej več »
Prve visoke civilizacije
Prve visoke civilizacije so nastale približno leta 3500 pr.
Novo!!: Hetiti in Prve visoke civilizacije · Poglej več »
PU-Šarruma
PU-Šarruma (hetitsko PU-LUGAL-ma, mPU-Šàr-(rù)-ma, morda predstavlja Hišmi-Šarrumo) je bil domnevni kralj Hetitov.
Novo!!: Hetiti in PU-Šarruma · Poglej več »
Ramzes II.
Ramzes II. (različno transliteriran kot Rameses ali Ramses, tudi Ramzes Veliki), tretji faraon Devetnajste egipčanske dinastije, ki je vladal od 1279 pr.
Novo!!: Hetiti in Ramzes II. · Poglej več »
Rib-Hadda
Ahajsko-mikenska civilizacija Rib-Hadda, tudi Rib-Addi, Rib-Addu ali Rib-Adda, je bil kralj Biblosa sedi 14.
Novo!!: Hetiti in Rib-Hadda · Poglej več »
Salomon
''Salomon'', Pedro Berruguete, ok. 1500 Salomon (hebrejsko: שְׁלֹמֹה, Šlomoh), imenovan tudi Jedidjah (hebrejsko יְדִידְיָהּ Yedidyah), je bil po hebrejski Bibliji, Stari zavezi, Koranu in Hadisu čudovito premožen in modri kralj Združenega kraljestva Izrael, ki je nasledil svojega očeta, kralja Davida.
Novo!!: Hetiti in Salomon · Poglej več »
Seti I.
Menmaatre Seti I. je bil faraon egipčanskega Novega kraljestva iz 19.
Novo!!: Hetiti in Seti I. · Poglej več »
Seznam faraonov
Seznam faraonov vsebuje vladarje Starega Egipta od zgodnjega dinastičnega obdobja pred letom 3100 pr.
Novo!!: Hetiti in Seznam faraonov · Poglej več »
Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Turčiji
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) imenuje kraje svetovne dediščine, ki so pomembni kot svetovna naravna ali kulturna dediščina.
Novo!!: Hetiti in Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Turčiji · Poglej več »
Seznam ljudstev
Ločimo med ljudstvi in narodi ter etničnimi skupnostmi (skupinami), narodnostmi in plemeni in celo nacijami.
Novo!!: Hetiti in Seznam ljudstev · Poglej več »
Seznam starodavnih ljudstev
Seznam starodavnih ljudstev.
Novo!!: Hetiti in Seznam starodavnih ljudstev · Poglej več »
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Novo!!: Hetiti in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »
Seznami uradnih osebnosti
Akad Asirija Babilon.
Novo!!: Hetiti in Seznami uradnih osebnosti · Poglej več »
Side, Turčija
Side (grško Σίδη) je antično grško mesto na južni sredozemski obali Turčije in med najpomembnejšimi klasičnimi kraji v državi, danes letovišče.
Novo!!: Hetiti in Side, Turčija · Poglej več »
Sidon
Sidon (ribolov) je tretje največje mesto v Libanonu, večinoma sunitski in šiitski muslimani). Leži ob sredozemski obali, Tir na jugu in libanonska prestolnica Bejrut na severu sta oddaljeni približno 40 kilometrov.
Novo!!: Hetiti in Sidon · Poglej več »
Sinop
Mesto Sinop Sinop (iz hetitskega Sinuwa, grško: Sinópe) je mesto na polotoku Sinop (turško İnceburun), ki je najbolj severna točka na turški obali Črnega morja v nekdanji pokrajini Paflagoniji.
Novo!!: Hetiti in Sinop · Poglej več »
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Novo!!: Hetiti in Sirija · Poglej več »
Sivas
Sivas (pozno klasična in srednjeveška Sebastia, Sebastea ali Sebasteia (grško: Σεβάστεια, armensko: Սեբաստիա) je danes glavno mesto turške province Sivas. Mesto ima 296.000 prebivalcev (2007).
Novo!!: Hetiti in Sivas · Poglej več »
Skalna arhitektura
Skalna arhitektura je ustvarjanje struktur, zgradb in skulptur z izkopom iz trdne kamnine tam, kjer se seveda pojavlja.
Novo!!: Hetiti in Skalna arhitektura · Poglej več »
Slavolok
Konstantinov slavolok, Rim Arc de Triomphe, Paris Slavolok je monumentalna struktura v obliki loka ali oboka z enim ali več prehodi, ki so pogosto namenjeni prehodu preko ceste, od 2.
Novo!!: Hetiti in Slavolok · Poglej več »
Sredozemlje
Satelitska slika Sredozémlje ali Mediterán (etimološko sredi zemlje) je ime velike regije okrog Sredozemskega morja in tudi skupno ime za dežele okrog njega.
Novo!!: Hetiti in Sredozemlje · Poglej več »
Stari Egipt
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.
Novo!!: Hetiti in Stari Egipt · Poglej več »
Staro asirsko cesarstvo
Staro asirsko cesarstvo (sumersko-akadski klinopis 𒆳𒀭𒊹𒆠 KUR AN-ŠAR2KI, asirski klinopis 80px mat aš-šurKI, »Država mesta boga Aššurja«, fonetsko tudi 70px mat da-šur) je bilo drugo od štirih obdobij asirske zgodovine.
Novo!!: Hetiti in Staro asirsko cesarstvo · Poglej več »
Starodavni Bližnji vzhod
Starodavni Bližnji vzhod je bil sedež zgodnjih civilizacij v regiji in v grobem ustreza sodobnemu Bližnjemu vzhodu: Mezopotamija (sodobno Irak, jugovzhod Turčije, jugozahod Irana, severovzhod Sirije in Kuvajt), Stari Egipt, starodavni Iran (Elam, Medija, Partija in Perzija), Anatolija / Mala Azija in armensko visokogorje (Turška vzhodna Anatolija, Armenija, severozahod Irana, južna Gruzija in zahodni Azerbajdžan), Levant (sodobna Sirija, Libanon, Palestina, Izrael in Jordanija), Ciper in Arabski polotok.
Novo!!: Hetiti in Starodavni Bližnji vzhod · Poglej več »
Sultanat Rum
Sultanat Rum (ali Anadolu Selçuklu Devleti ali Türkiye Selçuklu Devleti ali Konya Selçuklu Devleti) je bil nadaljevanje Velikega seldžuškega cesarstva v Anatoliji. Prestolnica sultanata je bil najprej İznik (Nikeja) in za njim Konya. Sultanov dvor je bil zelo mobilen, zato so bile začasne prestolnice tudi druga mesta, na primer Kayseri in Sivas. Sultanat se je na svojem višku raztezal od Antalye in Alanye na sredozemski obali do Sinopa na obali Črnega morja, na vzhodu do jezera Van in na zahodu do Denizlija v zaledju Egejskega morja. Izraz Rum izhaja iz arabskega imena Rimskega oziroma Bizantinskega cesarstva. Seldžuki so svoj sultanat imenovali Rum, ker je nastal na ozemlju, ki so ga muslimanske vojske dolgo časa imele za rimsko oziroma bizantinsko. Sultanat je dosegel svoj višek v poznem 12. in zgodnjem 13. stoletju, ko so Seldžuki osvojili ključna bizantinska pristaniška mesta na sredozemski in črnomorski obali. V Anatoliji so z zgraditvijo mreže karavanaserajev pospeševali trgovanje z dobrinami od Irana in Srednje Azije do črnomorskih in sredozemskih pristanišč. Posebno tesne trgovske stike so imeli z Genovsko republiko, ki ae je začela razvijati v tistem času. Vedno bolj bogati sultanat je na vzhodu absorbiral druge turške države, ki so nastale po bitki pri Manzikertu leta 1071: Danišmende, Mengučekide, Saltukide in Ortokide. Seldžuški sultani so se uspešno upirali križarjem, ne pa tudi napreduječim Mongolom in leta 1243 so postali njihovi vazali. Država je kljub prizadevanjem, da se ohrani celovitost države, začela v drugi polovici 13. stoletja razpadati in je v prvem desetletju 14. stoletja popolnoma izginila. V zadnjih desetletjih obstoja je na ozemlju sultanata nastalo mnogo majhnih kneževin – bejlukov. Med njimi je začel prevladovati bejluk Osmana I., iz katerega se je kasneje razvilo Osmansko cesarstvo.
Novo!!: Hetiti in Sultanat Rum · Poglej več »
Sumerija
Sumerija je najstarejša znana civilizacija, nahaja se na jugu nekdanje Mezopotamije (danes jugovzhodni Irak), nastala je v obdobju bakrene oz.
Novo!!: Hetiti in Sumerija · Poglej več »
Tahurvaili
Tahurvaili je bil kralj Hetitov (Srednje kraljestvo), ki je vladal sredi 15.
Novo!!: Hetiti in Tahurvaili · Poglej več »
Taite
Taite (v asirskih virih Taidu) je bila ena od dveh prestolnic Mitanskega kraljestva.
Novo!!: Hetiti in Taite · Poglej več »
Tarhuntaša
Tarhuntaša je bila v bronasti dobi mesto v Anatoliji, v hetitskih dokumentih omenjeno kot njihova prestolnica.
Novo!!: Hetiti in Tarhuntaša · Poglej več »
Tarz
Tarz (turško Tarsus, hetitsko Tarsa, grško Ταρσός, Tarsós, armensko Տարսոն Tarson, hebrejsko תרשיש Ṭarśīś, arabsko طَرَسُوس Ṭarsūs) je zgodovinsko mesto v južni osrednji Turčiji približno 20 km severno od sredozemske obale.
Novo!!: Hetiti in Tarz · Poglej več »
Tešub
Tešub ali Tešup (klinopis dIM, luvijski hieroglifi (DEUS)TONITRUS, ki se bere kot Tarhunzas) je bil huritski bog neba in groma.
Novo!!: Hetiti in Tešub · Poglej več »
Telipinu
Telipinu je bil kralj Hetitov (Staro kraljestvo), ki je vladal okoli leta 1460 pr.
Novo!!: Hetiti in Telipinu · Poglej več »
Telipinujev razglas
Telipinujev ali Telepinujev razglas je hetitski kraljevi razglas, izdan med vladanjem kralja Telipinuja okoli leta 1460 pr.
Novo!!: Hetiti in Telipinujev razglas · Poglej več »
Tell Brak
Tell Brak, Nagar ali Navar je bil starodavno mesto v sirski pokrajini Gornji Habur v bližini sedanje vasi Tell Brak, 50 km severovzhodno od mesta Al-Hasaka v Guvernatu Al-Hasaka.
Novo!!: Hetiti in Tell Brak · Poglej več »
Tempelj v Luksorju
Luksorski tempelj je velik Staroegipčanski tempeljski kompleks na vzhodnem bregu reke Nil, v mestu danes znanem kot Luksor (starodavne Tebe) in je bil ustanovljen leta 1400 pred našim štetjem.
Novo!!: Hetiti in Tempelj v Luksorju · Poglej več »
Tiana
Tiana (starogrško Τύανα, hetitsko Tuwanuwa, latinsko Antoniana Colonia Tiana) je bila starodavno mesto v anatolski pokrajini Kapadokiji v sedanji Turčiji.
Novo!!: Hetiti in Tiana · Poglej več »
Tiglat-Pileser I.
Tiglat-Pileser (iz hebrejske oblike תִּגְלַת פִּלְאֶסֶר, Tiglath-Pileser akadskega Tukultī-apil-Ešarra, "moje zaupanje je v sinu Ešare") je bil kralj Asirije, ki je vladal v srednjeasirkem obdobju od leta 1115 do 1076 pr.
Novo!!: Hetiti in Tiglat-Pileser I. · Poglej več »
Tiglat-Pileser III.
Tiglat-Pileser III. (klinopisno 𒆪𒋾𒀀𒂍𒊹𒊏 TUKUL.TI.A.É.ŠÁR.RA, akadsko Tukultī-apil-Ešarra, poslovenjeno moje zaupanje je v Eššarjevem sinu, hebrejsko תִּגְלַת פִּלְאֶסֶר Tiglat Pil’eser) je bil slaven kralj Asirije, ki je vladal od leta 745 do 727 pr.
Novo!!: Hetiti in Tiglat-Pileser III. · Poglej več »
Transjordanija (regija)
Transjordanija, Vzhodni breg ali Transjordansko višavje je del južnega Levanta vzhodno od reke Jordan, ki ga večinoma vsebuje današnja Jordanija.
Novo!!: Hetiti in Transjordanija (regija) · Poglej več »
Troada
Troada Troada ali Troas je zgodovinsko ime polotoka Bigas (turško Biga Yarımadası) v severozahodni Anatoliji, Turčija.
Novo!!: Hetiti in Troada · Poglej več »
Troja
Troja (starogrško Ἴλιον, Ilion ali Ἴλιος, Ilios in Τροία, Troia; latinsko Trōia in Īlium; hetitsko Wilusa ali Truwisa; turško Truva ali Troya) je bila starogrška mestna država (polis) v Mali Aziji, današnji Anatoliji v Turčiji.
Novo!!: Hetiti in Troja · Poglej več »
Tušratta
Tušratta (sanskrt Tvesa-ratha, njegov bojni voz napada) je bil kralj Mitanija.
Novo!!: Hetiti in Tušratta · Poglej več »
Tudhalija I.
Tudhalija I., včasih tudi Tudhalija II.
Novo!!: Hetiti in Tudhalija I. · Poglej več »
Tudhalija II.
Tudhalija II., včasih tudi Tudhalija III., je bil kralj Hetitskega imperija (Novo kraljestvo), ki je vladal od okoli 1360 (?) do 1344 pr.
Novo!!: Hetiti in Tudhalija II. · Poglej več »
Tudhalija III.
Tudhalija III. je bil kratkoživ kralj Novega hetitskega kraljestva (cesarstva), ki je vladal okoli leta 1344 pr.
Novo!!: Hetiti in Tudhalija III. · Poglej več »
Tudhalija IV.
Tudhalija IV. je bil kralj Hetitskega imperija (Novo kraljestvo) in mlajši sin kralja Hatušilija III. in njegove žene Puduhepe.
Novo!!: Hetiti in Tudhalija IV. · Poglej več »
Tukulti-Ninurta I.
Tukulti-Ninurta I. (slovensko zaupam v (boga vojne) Ninurto) je bil kralj Srednjeasirskega kraljestva, ki je vladal od 1243 pr.
Novo!!: Hetiti in Tukulti-Ninurta I. · Poglej več »
Tukulti-Ninurta II.
Tukulti-Ninurta II. je bil drugi kralj Novoasirskega cesarstva, ki je vladal od leta 891 pr.
Novo!!: Hetiti in Tukulti-Ninurta II. · Poglej več »
Tunip
Tunip (egipčansko Tenep) je bil v obdobju Amarnskih pisem (1350-1335 pr. n. št.) mestna država v zahodni Siriji.
Novo!!: Hetiti in Tunip · Poglej več »
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Novo!!: Hetiti in Turčija · Poglej več »
Tutmoz II.
Tutmoz II. (egipčansko /ḏḥwty.ms/, Džehutimes, poslovenjeno "Tot je rojen"), tudi Tutmozis II., je bil četrti faraon Osemnajste egipčanske dinastije.
Novo!!: Hetiti in Tutmoz II. · Poglej več »
Tutmoz III.
Tutmoz III. (helenizirano Tutmosis III., poslovenjeno Tot je rojen) je bil šesti faraon Osemnajste egipčanske dinastije, ki je vladal skoraj 54 let od 24.
Novo!!: Hetiti in Tutmoz III. · Poglej več »
Uçhisar
Uçhisar je naselje v Kapadokiji, v provinci Nevşehir, Turčija.
Novo!!: Hetiti in Uçhisar · Poglej več »
Ugarit
Ugarit je feničansko arheološko najdišče v Siriji, nekaj km severno od pristaniškega mesta Latakija, v bližini modernega naselja Ras Šamra (arabsko رأس شمره).
Novo!!: Hetiti in Ugarit · Poglej več »
Uhna
Uhna ali Unaš (hetitsko mU-uḫ-na-aš) je bil kralj starodavne anatolske mestne države Zalpuva, ki je vladal v 17.
Novo!!: Hetiti in Uhna · Poglej več »
Ullikummi
Ullikummi je bil v huritski mitologiji ogromna kamnita pošast, sin boga Kumarbija in hčerke boga morja, ženskega klifa Sertapsuruhi.
Novo!!: Hetiti in Ullikummi · Poglej več »
Upelluri
Upelluri je bil "sanjajoči bog" v huritski mitologiji.
Novo!!: Hetiti in Upelluri · Poglej več »
Vašukani
Karta Mezopotamije z mesti Vašukani, Ninive, Hatra, Ašur, Nuzi, Palmira, Mari, Sipar, Babilon, Kiš, Nipur, Isin, Lagaš, Uruk, Harks Spasinu in Ur (od severa proti jugu) Vašukani (asirsko Uššukana) je bila od okoli 1500 pr.
Novo!!: Hetiti in Vašukani · Poglej več »
Vasašatta
Vasašatta je bil kralj huritskega kraljestva Mitani (Hanigalbat), ki je vladal v zgodnjem 13.
Novo!!: Hetiti in Vasašatta · Poglej več »
Yazılıkaya
Yazılıkaya (v turščini vpisana skala) je bilo svetišče Hatuše (danes vas Boğazköy), glavnega mesta Hetitskega imperija, leži danes v provinci Corum, Turčija.
Novo!!: Hetiti in Yazılıkaya · Poglej več »
Zababa
Zababa (sumersko 𒀭𒍝𒂷𒂷 dza-ba4-ba4), včasih tudi Zamama, je bil bog vojne in zaščitnik mesta Kiš v starodavni Mezopotamiji.
Novo!!: Hetiti in Zababa · Poglej več »
Zalpuva
Hetitsko cesarstvo z "Zalpuvo na Črnem morju"; Zalpuva iz Analov Hatušilija I. je postavljena v Tilmen Höyük okoli 90 kilometers severovzhodno od Alalaha Zalpuva ali Zalpa je še neodkrito mesto v Anatoliji, ustanovljeno v bronasti dobi okoli 17.
Novo!!: Hetiti in Zalpuva · Poglej več »
Zgodovina Armenije
Obseg Armenije pod kraljem Tigranom Velikim Armenija leži v visokogorju, ki obdaja svetopisemsko goro Ararat.
Novo!!: Hetiti in Zgodovina Armenije · Poglej več »
Zgodovina geografije
Zgodovína geografíje se pričenja v predantičnem obdobju.
Novo!!: Hetiti in Zgodovina geografije · Poglej več »
Zgodovina Grčije
Zgodovina Grčije zajema zgodovino ozemlja sodobne države Grčije, pa tudi grška ljudstva in območja, ki jim je vladala v preteklosti.
Novo!!: Hetiti in Zgodovina Grčije · Poglej več »
Zidanta I.
Zidanta I. je bi kralj Hetitov (Staro kraljestvo), ki je vladal deset let od okoli 1496–1486 pr.
Novo!!: Hetiti in Zidanta I. · Poglej več »
Zidanta II.
Zidanta II. je bil hetitski kralj (Srednje kraljestvo), ki je vladal sredi 15.
Novo!!: Hetiti in Zidanta II. · Poglej več »
1207 pr. n. št.
Brez opisa.
Novo!!: Hetiti in 1207 pr. n. št. · Poglej več »
1267 pr. n. št.
Brez opisa.
Novo!!: Hetiti in 1267 pr. n. št. · Poglej več »
13. stoletje pr. n. št.
Trinajsto stoletje pr.
Novo!!: Hetiti in 13. stoletje pr. n. št. · Poglej več »
1321 pr. n. št.
Brez opisa.
Novo!!: Hetiti in 1321 pr. n. št. · Poglej več »
1358 pr. n. št.
Brez opisa.
Novo!!: Hetiti in 1358 pr. n. št. · Poglej več »
1370 pr. n. št.
Brez opisa.
Novo!!: Hetiti in 1370 pr. n. št. · Poglej več »
14. stoletje pr. n. št.
Štirinajsto stoletje pr.
Novo!!: Hetiti in 14. stoletje pr. n. št. · Poglej več »
1490 pr. n. št.
Brez opisa.
Novo!!: Hetiti in 1490 pr. n. št. · Poglej več »
1530 pr. n. št.
Brez opisa.
Novo!!: Hetiti in 1530 pr. n. št. · Poglej več »
1590 pr. n. št.
Brez opisa.
Novo!!: Hetiti in 1590 pr. n. št. · Poglej več »
16. stoletje pr. n. št.
Šestnajsto stoletje pr.
Novo!!: Hetiti in 16. stoletje pr. n. št. · Poglej več »
18. stoletje pr. n. št.
Osemnajsto stoletje pr.
Novo!!: Hetiti in 18. stoletje pr. n. št. · Poglej več »
