Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prenesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Henrik III. (Koroški)

Index Henrik III. (Koroški)

Henrik III.

22 odnosi: Babenberžani, Benediktinski samostan svetega Pavla, Eppensteinci, Grof, Henrik IV. Koroški, Henrik IV. Nemški, Henrik V. Nemški, Koroška (vojvodina), Kranjska krajina, Leopold Eppensteinski, Leopold II., Markvart IV., Mejna grofija Istra, Mejni grof, Možberk, Oglejski patriarhat, Otokarji, Papež Pashal II., Samostan svetega Lambrehta, Spanheimi, Vojvoda, Welf IV..

Babenberžani

samostanu Klosterneuburg Leopold III. Sveti, deželni zavetnik Spodnje Avstrije; podoba iz rodbinskega drevesa Babenberžani so bili ena od najvplivnejših dinastij nemškega cesarstva (Vojvodina Bavarska) v visokem srednjem veku.

Novo!!: Henrik III. (Koroški) in Babenberžani · Poglej več »

Benediktinski samostan svetega Pavla

Pogled z juga. V ospredju "Lobisserstöckl" (levo) in Hofrichterbau z glavnim portalom (v sredini Benediktinski samostan svetega Pavla v Labotski dolini na Spodnjem Koroškem v Avstriji je leta 1091 ustanovil grof Engelbert I. Spanheimski.

Novo!!: Henrik III. (Koroški) in Benediktinski samostan svetega Pavla · Poglej več »

Eppensteinci

Fevdna zastava (bojna zastava) Eppensteincev. Eppensteinci so bili srednjeveška plemiška družina, ki je dala nekaj vojvod Koroške in ki se šteje kot prva lokalna vojvodska družina.

Novo!!: Henrik III. (Koroški) in Eppensteinci · Poglej več »

Grof

Gròf (ž. grofíca) je visok plemiški naziv, ki izvira iz nemščine Graf.

Novo!!: Henrik III. (Koroški) in Grof · Poglej več »

Henrik IV. Koroški

Henrik IV.

Novo!!: Henrik III. (Koroški) in Henrik IV. Koroški · Poglej več »

Henrik IV. Nemški

Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso. Rimsko-nemški kralj je postal šestleten. Posvetno in cerkveno plemstvo je znalo njegovo mladoletnost dobro izkoristiti v svoj prid. Takoj ko je petnajstleten zavladal samostojno, je skušal Henrik kraljevemu položaju, nekoliko nespretno in z opiranjem na nižje plemstvo, povrniti nekdanji ugled. Pri tem se mu je uprlo saško plemstvo. Henriku je uspelo zadušiti saški upor, a se je takoj za tem zapletel v spor s papežem Gregorjem VII., ki je Henrika izobčil. Izobčenje je dalo legitimnost nameri najvplivnejših nemških knezov, da kralja odstavijo. Da bi se temu izognil, se je osebno ponižal in šel prosit papeža v Canosso za odpuščanje, ki ga je tudi dobil (januarja 1077). Kljub temu so nemški knezi izvolili protikralja, Rudolfa Švabskega. Kralj in protikralj sta se nekaj let bojevala brez odločitve. Gregor VII. je Henrika ponovno izobčil. Leta 1080 pa je prišlo do odločitve: protikralj je v boju padel, Henrik pa je z vojaškim pohodom v Italijo pregnal Gregorja VII. iz Rima, postavil za protipapeža Klemena III. in se pustil od njega kronati za cesarja. Leta 1087 je dobil Henrik še močnejšega nasprotnika, diplomatsko spretnega papeža Urbana II., ki je z novim elanom nadaljeval Gregorjev boj. Proti njemu Henrik z vojsko, ki jo je ponovno pripeljal v Italijo, ni uspel. Nasprotno, papež je s pozivom na križarsko vojno pridobil večji del evropskega plemstva. Na svojo stran je pridobil tudi Henrikovega sina Konrada, ki ga je malo pred tem dal oče kronati za nemškega kralja. Henrik se tako niti ni mogel vrniti domov, dokler leta 1087 močni Welfi, gospodarji Bavarske, razočarani nad sodelovanjem s papežem, niso prestopili nazaj na Henrikovo stran; Henriku so odprli alpske prelaze in lahko se je vrnil v Nemčijo. V Nemčiji je polagoma spet uveljavil svojo oblast, odstavil Konrada in za svojega naslednika določil drugega sina, Henrika V. Leta 1099 je umrl papež Urban II. in leto za njim tudi protipapež. Cerkvenega razkola ni bilo več in Henrik je iskal pot do sprave. Vendar Urbanov naslednik, papež Pashal II., za to ni imel posluha. Avtoriteta izobčenega kralja je vse boj kopnela tudi v Nemčiji. Leta 1104 ga je izdal še drugi sin, Henrik V., in stopil na čelo bavarskih upornikov. S prevaro je prijel očeta in ga prisilil, da se je odpovedal prestolu.

Novo!!: Henrik III. (Koroški) in Henrik IV. Nemški · Poglej več »

Henrik V. Nemški

Henrik V., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 1081 ali 1086, † 23. maj 1125, Utrecht. Henrik V. se je povezal z upornimi plemiči in se z zvijačo polastil očetovega kraljevega prestola, da bi Nemčijo odrešil iz katoliške cerkve izobčenega vladarja. Ko je zavladal, pa se tudi sam ni hotel odpovedati spornemu nastavljanju škofov in opatov. V Rimu je prisilil papeža Pashala II., da ga je kronal za cesarja in da mu je priznal koncesije, ki jih kurija cesarju ni bila pripravljena dati. Zaradi tega si je prislužil izobčenje s strani mnogih prelatov in nazadnje tudi s strani papeža. Cesarsko-cerkveni spor imenovanja škofov in prelatov, ki se je vlekel iz časa Henrika IV., so razrešili šele papež Kalist II. in zmerni nemški knezi, ki so s pogajanji našli kompromis, vsebovan v wormškem konkordatu (1122). Henrik se je s podpisom konkordata rešil izobčenja, ne da bi se moral podvreči sramotilnemu obredu spokoritve. Razhajanje med Henrikom in plemstvom Saške, kjer kralj ni imel več nobene dejanske oblasti, pa se niso poleglo do konca Henrikovega vladanja.

Novo!!: Henrik III. (Koroški) in Henrik V. Nemški · Poglej več »

Koroška (vojvodina)

Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.

Novo!!: Henrik III. (Koroški) in Koroška (vojvodina) · Poglej več »

Kranjska krajina

Kranjska krajina (tudi znana kot Kranjska marka, pri čemer izraz krajina mdr. pomeni „obmejno območje, pokrajino“ v vseh slovanskih jezikih) je bila od 973 (po drugih virih 976) ena od mejnih grofij ali krajin, podrejenih Vojvodini Koroški.

Novo!!: Henrik III. (Koroški) in Kranjska krajina · Poglej več »

Leopold Eppensteinski

Leopold (Liutold) Eppensteinski (– 12. maj 1090) je bil koroški vojvoda in veronski mejni grof od leta 1077 do svoje smrti.

Novo!!: Henrik III. (Koroški) in Leopold Eppensteinski · Poglej več »

Leopold II.

Leopold II. je ime več vladarjev.

Novo!!: Henrik III. (Koroški) in Leopold II. · Poglej več »

Markvart IV.

Markvart IV. ali tudi Markvart IV.

Novo!!: Henrik III. (Koroški) in Markvart IV. · Poglej več »

Mejna grofija Istra

Mejna grofija Istra (ali Istrska marka) je nastala kot karolinška mejna marka, ki je obsegala območje Istrskega polotoka in okoliških območij, ki jih je osvojil Pipin Langobardski, sin Karla Velikega leta 789.

Novo!!: Henrik III. (Koroški) in Mejna grofija Istra · Poglej več »

Mejni grof

Mejni grof je bil izvorno srednjeveški naslov vojaških poveljnikov zadolženih za vzdrževanje obrambe določene mejne pokrajine Svetega rimskega cesarstva ali določene kraljevine.

Novo!!: Henrik III. (Koroški) in Mejni grof · Poglej več »

Možberk

Možberk Rimska izkopanina: portret zakonskega para Grad Možberk Župnijska cerkev Sv. Mihaela in Sv. Jurija v Možberku Vas Goričica Karolinški muzej v Možberku Grad Tigrče Župnijska cerkev Sv. Egidija v Tigrčah Možberk (tudi Blatograd, nemško Moosburg) je občina v okraju Celovec-dežela na Južnem Koroškem.

Novo!!: Henrik III. (Koroški) in Možberk · Poglej več »

Oglejski patriarhat

''Oglejska bazilika'', nekdaj sedež patriarhata Oglejski patriarhat je zgodovinsko ime za ozemlje pod cerkveno in posvetno oblastjo patriarhov iz Ogleja, ki je bilo zelo pomembno predvsem zaradi geostrateške lege med Alpami in Jadranom.

Novo!!: Henrik III. (Koroški) in Oglejski patriarhat · Poglej več »

Otokarji

Grb Otokarjev, bel panter na zelenem ozadju Otokarji, tudi Traungauci, bavarska plemiška rodbina, mejni grofje v Karantanski krajini in vojvode na Štajerskem v obdobju od 1050 do 1192.

Novo!!: Henrik III. (Koroški) in Otokarji · Poglej več »

Papež Pashal II.

Pashal II., papež Rimskokatoliške cerkve in redovnik benediktinec; * okoli 1053 Bleda (Toskana Italija, Sveto rimsko cesarstvo); † 21. januar 1118 Rim (Papeška država, Italija, Sveto rimsko cesarstvo).

Novo!!: Henrik III. (Koroški) in Papež Pashal II. · Poglej več »

Samostan svetega Lambrehta

Samostan svetega Lambrehta je benediktinski samostan, ki stoji na 1028 metrih nadmorske višine v kraju Sankt Lambrecht na avstrijskem Štajerskem.

Novo!!: Henrik III. (Koroški) in Samostan svetega Lambrehta · Poglej več »

Spanheimi

Spanheimi ali Sponheimi so bili srednjeveška plemiška rodbina v Svetem rimskem cesarstvu.

Novo!!: Henrik III. (Koroški) in Spanheimi · Poglej več »

Vojvoda

Vojvoda je titula suverenega vladarja evropske vojvodine.

Novo!!: Henrik III. (Koroški) in Vojvoda · Poglej več »

Welf IV.

Welf IV., bavarski vojvoda (kot Welf I.), * 1030/1040, † 8.

Novo!!: Henrik III. (Koroški) in Welf IV. · Poglej več »

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »