Kazalo
67 odnosi: Abasidski kalifat, Adiabena, Afrika, Ahemenidsko cesarstvo, Ajubidi, Akadsko kraljestvo, Alep, Anatolija, Arabščina, Arabski polotok, Arheologija, Asirija, Şanlıurfa, Azerbajdžan, Babilonija, Bagdad, Bakrena doba, Bizantinsko cesarstvo, Bližnji vzhod, Bronasta doba, Damask, Džizja, Deir ez-Zor, Diyarbakır, Domača koza, Domača ovca, Evfrat, Evropa, Göbekli Tepe, Grofija Edesa, Habur, Homs, Irak, Islam, Izrael, Ječmen, Levant, Libanon, Lončarstvo, Mameluški sultanat (Kairo), Mardin, Mezopotamija (rimska provinca), Mosul, Muavija I., Ninive, Osmansko cesarstvo, Osroena, Pakistan, Partsko cesarstvo, Pšenica, ... Razširi indeks (17 več) »
Abasidski kalifat
Abadidski kalifat (arabsko الخلافة العباسية, DIN al-Khilāfah al-'Abbāsīyyah) je bil tretji islamski kalifat po preroku Mohamedu.
Poglej Gornja Mezopotamija in Abasidski kalifat
Adiabena
Adiabena (iz starogrškega Ἀδιαβηνή, ki izvira iz klasičnega sirskega ܚܕܝܐܒ,, staroperzijsko Nodshirakan, armensko Նոր Շիրական) je bila antično kraljestvo v AsirijiThe Chronicle of Arbela (PDF).
Poglej Gornja Mezopotamija in Adiabena
Afrika
Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.
Poglej Gornja Mezopotamija in Afrika
Ahemenidsko cesarstvo
Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo (perzijsko: هخامنشیان, staroperzijski Haxâmanešiyan) je bilo prvo Perzijsko cesarstvo, ki je od leta 550.
Poglej Gornja Mezopotamija in Ahemenidsko cesarstvo
Ajubidi
Ajubidi so bili muslimanska vladarska dinastija kurdskega porekla, ki je v 12. in 13. stoletju vladala v Egiptu, Siriji, Jemnu (razen gorovja na severu), Dijar Bakru, Meki, Hedžasu in severnemu Iraku.
Poglej Gornja Mezopotamija in Ajubidi
Akadsko kraljestvo
Akadsko kraljestvo je bilo kraljestvo v Mezopozamiji.
Poglej Gornja Mezopotamija in Akadsko kraljestvo
Alep
Alep (arabsko حلب, Haleb) je mesto z okoli 2 milijona prebivalcev na severu Sirije ob reki Kuvajk.
Poglej Gornja Mezopotamija in Alep
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Gornja Mezopotamija in Anatolija
Arabščina
Arábščina je semitski jezik, soroden hebrejščini in aramejščini.
Poglej Gornja Mezopotamija in Arabščina
Arabski polotok
Satelitski posnetek Arabskega polotoka Arabski polotok (arabsko شِبْهُ الْجَزِيرَةِ الْعَرَبِيَّة, šibhu l-džazīrati l-ʿarabija, ali جَزِيرَةُ الْعَرَب, džazīratu l-ʿarab) ali Arabija, je polotok v zahodni Aziji, ki leži severovzhodno od Afrike na Arabski plošči.
Poglej Gornja Mezopotamija in Arabski polotok
Arheologija
Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost.
Poglej Gornja Mezopotamija in Arheologija
Asirija
Satelitska slika osrednjega dela Asirije Asirija je starodavna država, poimenovana po njenem prvotnem glavnem mestu Ašur (Asur, Asshur) na reki Tigris.
Poglej Gornja Mezopotamija in Asirija
Şanlıurfa
Şanlıurfa, skrajšano Ourfa ali Urfa, mesto v jugovzhodni Turčiji in glavno mesto province Şanlıurfa, nekdanja Edesa.
Poglej Gornja Mezopotamija in Şanlıurfa
Azerbajdžan
Azerbajdžan (Azərbaycan), uradno Republika Azerbajdžan, je transkontinentalna država na meji med Vzhodno Evropo in zahodno Azijo.
Poglej Gornja Mezopotamija in Azerbajdžan
Babilonija
Babilonskemu imperiju je Hamurabi, 1792 - 1750 pr. n. št. Babilonija, kasneje tudi Babilonsko cesarstvo, je bila v obdobju med 1900 ali 1800 pr.
Poglej Gornja Mezopotamija in Babilonija
Bagdad
Bágdad je glavno mesto Iraka in Bagdadskega guvernata.
Poglej Gornja Mezopotamija in Bagdad
Bakrena doba
Bakrena doba (χαλκός khalkós, "baker" and λίθος. líthos, "kamen"), angleščina: Chalcolithic) je obdobje v prazgodovini, ki ki je trajalo med letoma 4000 in 2300 pr.n. št. Znano je tudi kot eneolitik (iz latinščine aeneus "baker"), je arheološko obdobje, za katero je značilna redna človeška manipulacija z bakrom, vendar pred odkritjem bronastih zlitin.
Poglej Gornja Mezopotamija in Bakrena doba
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Gornja Mezopotamija in Bizantinsko cesarstvo
Bližnji vzhod
Zemljevid politične razdelitve Bližnjega vzhoda (2003) z vrisanimi prometnimi povezavami Blížnji vzhòd je zgodovinska, geografska, kulturna in politična regija, ki navadno obsega države Jugozahodne Azije in Egipt v Severni Afriki.
Poglej Gornja Mezopotamija in Bližnji vzhod
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Poglej Gornja Mezopotamija in Bronasta doba
Damask
Damásk (arabsko دمشق الشام, Dimašk aš-Šam) je glavno mesto Sirije in eno najstarejših mest na svetu.
Poglej Gornja Mezopotamija in Damask
Džizja
Džizja (arabsko جزية DIN ǧizyah, IPA dʒizja, osmansko turško cizye) je bil davek (glavarina), ki so ga morali po islamskem šeriatskem pravu enkrat letno plačati zdravi nemuslimanski moški državljani (kristjani in Judje), sposobni za opravljanje vojaške službe.
Poglej Gornja Mezopotamija in Džizja
Deir ez-Zor
Deir ez-Zur (arabsko دير الزور, armensko Ter Zor) je mesto v osrednjem delu Sirije z okoli 130.000 prebivalci.
Poglej Gornja Mezopotamija in Deir ez-Zor
Diyarbakır
Diyarbakır (kurdsko Amed)Gunter, Michael M. (2010).
Poglej Gornja Mezopotamija in Diyarbakır
Domača koza
Domača koza (znanstveno ime Capra aegagrus hircus) je udomačena podvrsta divje koze jugozahodne Azije in Evrope.
Poglej Gornja Mezopotamija in Domača koza
Domača ovca
Domača ovca (znanstveno ime Ovis aries), najpogostejša vrsta rodu ovc (Ovis), je volnat prežvekovalec s štirimi okončinami, ki se je verjetno razvil iz divjega muflona v osrednji in jugozahodni Aziji.
Poglej Gornja Mezopotamija in Domača ovca
Evfrat
Évfrat ((al-Furat)) je grško ime za bližnjevzhodno reko, ki je zahodnejša od dveh rek (vzhodna je Tigris), ki določata Mezopotamijo.
Poglej Gornja Mezopotamija in Evfrat
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Gornja Mezopotamija in Evropa
Göbekli Tepe
Göbekli Tepe (turško, Trebušasti hrib, Potbelly Hill) je arheološko najdišče na vrhu gorskega grebena v jugovzhodni Anatoliji v Turčiji, približno 12 km severovzhodno od mesta Şanlıurfa.
Poglej Gornja Mezopotamija in Göbekli Tepe
Grofija Edesa
Grofija Edesa (1098-1144) je bila prva križarska država, ki so je ustanovili že med prvo križarsko vojno leta 1098.
Poglej Gornja Mezopotamija in Grofija Edesa
Habur
Habur je največji pritok Evfrata v Siriji.
Poglej Gornja Mezopotamija in Habur
Homs
Homs (حمص, Ḥimṣ; levantinsko arabsko حُمْص, Ḥumṣ) je tretje največje mesto v Siriji, po Damasku in Alepu.
Poglej Gornja Mezopotamija in Homs
Irak
Republika Irak (v sumerščini pomeni vzhajanje sonca) je obmorska država na Bližnjem vzhodu v jugozahodni Aziji.
Poglej Gornja Mezopotamija in Irak
Islam
Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).
Poglej Gornja Mezopotamija in Islam
Izrael
Izrael uradno Država Izrael (label) je visoko razvita bližnjevzhodna država.
Poglej Gornja Mezopotamija in Izrael
Ječmen
Jêčmen (znanstveno ime Hordeum vulgare) smatrajo za zelo staro žito.
Poglej Gornja Mezopotamija in Ječmen
Levant
Levant je geografska, zgodovinska in kulturna regija, ki v širšem smislu označuje prostor vzhodnega Sredozemlja oz.
Poglej Gornja Mezopotamija in Levant
Libanon
Libanon (translit,; Liban), uradno Republika Libanon je je država v zahodni Aziji.
Poglej Gornja Mezopotamija in Libanon
Lončarstvo
Lončarsko vreteno Lončarstvo je obrt izdelovanja posode in drugih izdelkov iz gline, ročno ali na lončarskem vretenu.
Poglej Gornja Mezopotamija in Lončarstvo
Mameluški sultanat (Kairo)
Mameluški sultanat je bilo srednjeveško kraljestvo, ki je obsegalo Egipt, Levant in Hejaz, ki se je uveljavilo kot kalifat.
Poglej Gornja Mezopotamija in Mameluški sultanat (Kairo)
Mardin
Mardin (kurdsko Mêrdîn, sirsko ܡܶܪܕܺܝܢ, osmansko arabsko ماردين, armensko Մարդին) je mesto v jugovzhodni Turčiji ob meji s Sirijo in upravno središče Province Mardin.
Poglej Gornja Mezopotamija in Mardin
Mezopotamija (rimska provinca)
Mezopotamija, ime dveh rimskih provinc na ozemlju med Evfratom in Tigrisom.
Poglej Gornja Mezopotamija in Mezopotamija (rimska provinca)
Mosul
Mosul (arabsko الموصل: al-Mawṣil, lokalna izgovarjava: el-Mōṣul, sirsko ܢܝܢܘܐ: Nînwe, kurdsko مووسڵ: Mûsil, turško Musul) je mesto z 2,4 milijona prebivalcev (ocena 2014) v severnem Iraku.
Poglej Gornja Mezopotamija in Mosul
Muavija I.
Muavija I. (arabsko معاوية بن أبي سفيان, Muavija ibn Abi Sufjan) je bil ustanovitelj in prvi kalif Omajadskega kalifata, * okoli 597, 602 ali 605, Meka, Arabija, † 26. april 680.
Poglej Gornja Mezopotamija in Muavija I.
Ninive
Ninive (akadsko Ninwe, klasično sirsko ܢ ܸ ܢ ܘ ܵ ܐ, Hebrejsko נינוה Nīnewē, grško Νινευή, perzijsko نینوا, latinsko Nineve, arabsko نينوى) je bilo glavno mesto Asirije v zadnjih nekaj desetletjih Asirskega cesarstva.
Poglej Gornja Mezopotamija in Ninive
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Gornja Mezopotamija in Osmansko cesarstvo
Osroena
|native_name.
Poglej Gornja Mezopotamija in Osroena
Pakistan
Pákistan, uradno Íslamska repúblika Pákistan je suverena država v Južni Aziji in na Srednjem vzhodu.
Poglej Gornja Mezopotamija in Pakistan
Partsko cesarstvo
Partsko cesarstvo (perzijsko شاهنشاهی پارت, sodobno perzijsko اشکانیان, Aškāniān), znano tudi kot Arsakidsko cesarstvo, je bilo antična iranska država, katere vladarji so se imeli za naslednike starega ahemenidskega Perzijskega cesarstva.
Poglej Gornja Mezopotamija in Partsko cesarstvo
Pšenica
Pšenica (znanstveno ime Triticum ssp.) je kulturna rastlina, ki zraste v višino do 1,5 m. Je ena najstarejših kulturnih rastlin na svetu.
Poglej Gornja Mezopotamija in Pšenica
Prva križarska vojna
Prva krížarska vojna (1095–1099) je bil vojni pohod evropskih krščanskih sil, katerega namen je bil pomagati Bizantinskemu cesarstvu v boju proti seldžuškim Turkom ter iztrgati Jeruzalem in Sveto deželo iz rok muslimanov.
Poglej Gornja Mezopotamija in Prva križarska vojna
Rašidunski kalifat
Rašidunski kalifat Rašidunski kalifat je bil eden izmed prvih štirih kalifatov po smrti Mohameda.
Poglej Gornja Mezopotamija in Rašidunski kalifat
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Gornja Mezopotamija in Rimsko cesarstvo
Samara
Samara je mesto v Rusiji, upravno središče Samarske oblasti.
Poglej Gornja Mezopotamija in Samara
Sasanidsko cesarstvo
|conventional_long_name.
Poglej Gornja Mezopotamija in Sasanidsko cesarstvo
Seldžuki
Veliko Seldžuško cesarstvo 1092 Seldžuki, tudi Turki Seldžuki ali Selčuki, (turško Selçuklular), so bili sunitska muslimanska dinastija, ki je od 11. do 14. stoletja vladala delu srednjeazijskih step in Bližnjega Vzhoda.
Poglej Gornja Mezopotamija in Seldžuki
Selevkidsko cesarstvo
Selevkidsko cesarstvo (312–47 pr. n. št.) je bila grška država, ki je nastala po smrti Aleksandra Velikega na ozemlju njegovega imperija.
Poglej Gornja Mezopotamija in Selevkidsko cesarstvo
Sirščina
Sirščina je vzhodno aramejski jezik, ki se je včasih govoril na večjem delu področja rodovitnega polmeseca.
Poglej Gornja Mezopotamija in Sirščina
Sirija
Sirska arabska republika ali Sirija je obmorska država na Bližnjem vzhodu.
Poglej Gornja Mezopotamija in Sirija
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Gornja Mezopotamija in Slovenščina
Stonehenge
Stonehenge od daleč Stonehenge je kamniti velikan iz neolitika in bronaste dobe v Angliji. S površja je videti kot zmešnjava pokončnih in prekucnjenih kamnov, iz zraka pa postane njegova oblika bolj jasna. Gre za niz koncentričnih krogov iz nasute zemlje ter iz manjših in večjih kamnov.
Poglej Gornja Mezopotamija in Stonehenge
Stročnice
Stročnice (znanstveno ime Fabales) so velik red kritosemenk.
Poglej Gornja Mezopotamija in Stročnice
Tigris
Tigris v Mosulu, Irak Tígris (staroperzijsko Tigr, sirsko aramejsko Deqlath, arabsko دجلة, Didžla, turško Dicle; biblično Hiddeqel) je reka, ki teče na vzhodu nekdanje Mezopotamije.
Poglej Gornja Mezopotamija in Tigris
Tkalstvo
Tkanje na pokončnih statvah Tkalstvo je bilo poleg lončarstva najpomembnejša domača obrt in dejavnost v Sloveniji.
Poglej Gornja Mezopotamija in Tkalstvo
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Poglej Gornja Mezopotamija in Turčija
Zakavkazje
Zakavkazje, znano tudi kot Južni Kavkaz je geografsko območje v bližini gora južnega Kavkaza na meji Vzhodno Evropo in Bližnjim vzhodom.
Poglej Gornja Mezopotamija in Zakavkazje
Zengidi
Ozemlje Zengidov (1127-1183), ko so bili na višku moči. Zengidi ali Zangidi, muslimanska vladarska dinastija turškega porekla, ki je v 12. in 13. stoletju vladala v delu severnega Iraka in Sirije.
Poglej Gornja Mezopotamija in Zengidi