Kazalo
135 odnosi: Albert I. Goriški, Albert IV. Goriški, Albreht I. Habsburški, Albreht II. Avstrijski, Alod, Andeški, Augsburg, Štajerska (vojvodina), Čedad, Babenberžani, Bavarska, Bela krajina, Bernard Spanheimski, Bertold III. Andeški, Bitka na Moravskem polju, Bolzano, Brseč, Cistercijani, Dolenjska, Dvor Fojana, Dvorec Renče, Engelbert II. Goriški, Engelbert III. Goriški, Fevd, Friderik I. Celjski, Friderik I. Habsburški, Friderik II. Hohenstaufen, Friderik III. Habsburški, Furlanija, Goriška, Goriška (grofija), Goriški muzej, Gorica, Grad Šumberk, Grad Švarcenek, Grad Žužemberk, Grad Belaj, Grad Cerovo, Grad Dornberk, Grad Falkenstein, Grad Gorenji Mokronog, Grad Gorica, Grad Gotnik, Grad Gradac, Grad Hmeljnik, Grad Hošperk, Grad Kamen v Podjuni, Grad Kozjak, Grad Kozljak, Grad Kršan, ... Razširi indeks (85 več) »
Albert I. Goriški
Albert I. Goriški (– 1. april 1304), član rodu goriških grofov (dinastije Majnhardincev), je od leta 1258 vladal goriški grofiji (Görz) in Tirolski, skupaj s starejšim bratom Majnhardom IV.
Poglej Goriški grofje in Albert I. Goriški
Albert IV. Goriški
Albert IV.
Poglej Goriški grofje in Albert IV. Goriški
Albreht I. Habsburški
Albreht I. Habsburški, vojvoda Avstrije in Štajerske (1282), nemški kralj (1298), * julij 1255, Rheinfelden, † 1. maj 1308, Königsfelden, Brugg, Švica.
Poglej Goriški grofje in Albreht I. Habsburški
Albreht II. Avstrijski
Albreht II.
Poglej Goriški grofje in Albreht II. Avstrijski
Alod
Alod(ij) (latinsko allodium, staronemško Allod) je bila v fevdalizmu popolna lastnina zemlje, brez vseh dajatev in dolžnosti lastnika do druge osebe.
Poglej Goriški grofje in Alod
Andeški
Grb Andeških grofov Grb Andeških grofov Andeški, Andeško-Meranski, grofje Andeški, kasneje vojvode Meranski.
Poglej Goriški grofje in Andeški
Augsburg
Augsburg je mesto na zahodu Bavarske v Nemčiji.
Poglej Goriški grofje in Augsburg
Štajerska (vojvodina)
Vojvodski klobuk, pokrivalo štajerskih vojvod Štájerska, vojvodina Svetorimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Habsburške monarhije, ki je obstajala do leta 1918.
Poglej Goriški grofje in Štajerska (vojvodina)
Čedad
Čedad (italijansko Cividale del Friuli, furlansko Cividât, nemško Östrich), tudi Staro mesto, je mesto v severni Italiji (občina ima 11.500, samo mesto pa okoli 9.000 prebivalcev) ob reki Nadiži, v deželi Furlanija - Julijska krajina.
Poglej Goriški grofje in Čedad
Babenberžani
samostanu Klosterneuburg Leopold III. Sveti, deželni zavetnik Spodnje Avstrije; podoba iz rodbinskega drevesa Babenberžani so bili ena od najvplivnejših dinastij nemškega cesarstva (Vojvodina Bavarska) v visokem srednjem veku.
Poglej Goriški grofje in Babenberžani
Bavarska
Okrožja na Bavarskem Svobodna dežela Bavarska (nemško) s površino 70.553 km² je površinsko največja in obenem najjužnejša zvezna dežela in geografska regija današnje Nemčije, medtem ko je s 13 milijoni prebivalcev (2019) številčno druga največja (za Severnim Porenjem - Vestfalijo).
Poglej Goriški grofje in Bavarska
Bela krajina
Kolpo, v ozadju Gorjanci Bela krajina v Sloveniji Bela krajina je pokrajina v jugovzhodni Sloveniji.
Poglej Goriški grofje in Bela krajina
Bernard Spanheimski
Bernard Spanheimski ali Bernard Koroški, najpomembnejši vladar iz rodbine Spanheimov, koroški vojvoda, * med 1176 in 1181, † po starejših zgodovinarjih 4. januar 1256, po sodobnejših na začetku januarja 1256.
Poglej Goriški grofje in Bernard Spanheimski
Bertold III. Andeški
Bertold III.
Poglej Goriški grofje in Bertold III. Andeški
Bitka na Moravskem polju
Bitka na Moravskem polju (tudi bitka pri Suhih Krutih) se je odvijala na dan Sv. Rufusa v popoldanskih urah 26. avgusta 1278 na desnem bregu reke Morave med vasicama Dürnkrut (češko: Suché Kruty) in Jedenspeigen v današnji Spodnji Avstriji, 30 km južno od češko-avstrijske meje.
Poglej Goriški grofje in Bitka na Moravskem polju
Bolzano
Bolzano (ali Balsan, redko) je italijansko mesto, pokrajina in glavno mesto upravne skupnosti Južne Tirolske.
Poglej Goriški grofje in Bolzano
Brseč
Brseč (italijansko Borsezio) je mestece na vzhodni obali polotoka Istra in najzahodnejše izmed naselij Opatijske riviere, ki upravno spada pod občino Mošćenička Draga; le-ta pa spada pod Primorsko-goransko županijo.
Poglej Goriški grofje in Brseč
Cistercijani
Cistercijani tudi cistercijanci (lat. Ordo cisterciensis.
Poglej Goriški grofje in Cistercijani
Dolenjska
Dolenjska Dolenjska je pokrajina v jugovzhodni Sloveniji, ki geografsko gledano sega od Ljubljanske kotline do meje s Hrvaško (Gorjanci).
Poglej Goriški grofje in Dolenjska
Dvor Fojana
Dvorec Fojana (Floyan (1187)) je v srednjem veku stal najverjetneje na južnem delu vasi Fojana v Goriških Brdih, kjer stoji baročna župnijska cerkev ali pa po izročilu na vrhu griča na severnem delu vasi.
Poglej Goriški grofje in Dvor Fojana
Dvorec Renče
Renški dvorec oz.
Poglej Goriški grofje in Dvorec Renče
Engelbert II. Goriški
Grb goriških grofov, 1459 Goriški grof Engelbert II.
Poglej Goriški grofje in Engelbert II. Goriški
Engelbert III. Goriški
Grb Albertinske veje Goriških grofov po Ingeram-Kodeksu, 1459 Grof Engelbert III.
Poglej Goriški grofje in Engelbert III. Goriški
Fevd
Frideriku I. Fevd je oblika svobodnega zájma, po katerem je fevdalizem dobil svoje ime.
Poglej Goriški grofje in Fevd
Friderik I. Celjski
Friderik I. Celjski, rojen kot svobodni Žovneški gospod in od leta 1341 prvi Celjski grof, * okoli 1300, † 1359.
Poglej Goriški grofje in Friderik I. Celjski
Friderik I. Habsburški
Friderik I. Habsburški (imenovan tudi Lepi), vojvoda Avstrije in Štajerske (1308), kot Friderik III. rimsko-nemški protikralj (1314-30), * 1289, Dunaj, † 13. januar 1330, Gutenstein (Spodnja Avstrija).
Poglej Goriški grofje in Friderik I. Habsburški
Friderik II. Hohenstaufen
Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia, Italija).
Poglej Goriški grofje in Friderik II. Hohenstaufen
Friderik III. Habsburški
Friderik III.
Poglej Goriški grofje in Friderik III. Habsburški
Furlanija
Furlanija (furlansko Friûl) je pokrajina v severovzhodni Italiji, ki sestavlja večino italijanske dežele Furlanija - Julijska krajina.
Poglej Goriški grofje in Furlanija
Goriška
Goriška se lahko nanaša na.
Poglej Goriški grofje in Goriška
Goriška (grofija)
Goriška (oziroma Goriško-Gradiška) je bila ena izmed grofij v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Goriški grofje in Goriška (grofija)
Goriški muzej
Goriški muzej je pokrajinski splošni muzej, ki se prvenstveno ukvarja z varovanjem in proučevanjem premične kulturne dediščine na Goriškem.
Poglej Goriški grofje in Goriški muzej
Gorica
Gorica (vzhodnofurlansko Guriza; v Novi Gorici je pogovorno znana kot stara Gorica) je mesto z nekaj manj kot 40.000 prebivalci (po zadnjem štetju okoli 34.000) v Italiji ob meji s Slovenijo (Novo Gorico oziroma Solkanom na severovzhodu in Šempetrom pri Gorici na jugovzhodu), v deželi Furlanija - Julijska krajina in je četrto največje mesto te dežele.
Poglej Goriški grofje in Gorica
Grad Šumberk
Grad Šumberk leta 1679 Grad Šumberk v franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Ruševina gradu Šumberk 2014 Grad Šumberk (nemško Schönberg) je bil grad, ki leži na grebenu 540 metrov visokega hriba ob lokalni cesti iz Žužemberka proti Zagorici.
Poglej Goriški grofje in Grad Šumberk
Grad Švarcenek
Grad Švarcenek ali grad Završnik (v starih listinah tudi Sworznech) je bil srednjeveški stolpast grad, ki je bil pozidan že na prelomu 11.
Poglej Goriški grofje in Grad Švarcenek
Grad Žužemberk
Grad Žužemberk (Seisenburg, Sosenberch) stoji v naselju Žužemberk v Suhi krajini.
Poglej Goriški grofje in Grad Žužemberk
Grad Belaj
Knez Janez Vajkard Turjaški (Auersperg) Grad Belaj ali dvorec Belaj (hrvaško Dvorac Belaj, italijansko Castello Bellai, nemško Schloss Bellay)) je pozno srednjeveški grad, ki stoji na vrhu manjšega griča, 212 n.v. v zaselku Belaj, ob lokalni cesti med vasjo Paz in Šušnjevico.
Poglej Goriški grofje in Grad Belaj
Grad Cerovo
Grad Cerovo (Zeraw, Cerou (1202)) je v srednjem veku stal najverjetneje na hribu izven vasi Gornje Cerovo v Goriških Brdih.
Poglej Goriški grofje in Grad Cerovo
Grad Dornberk
Grad Dornberk (Dornberg) (Dorimberg) je stal sredi naselja Tabor pri Dornberku blizu sotočja Vipave in Branice v Vipavski dolini, ki je propadel in opustel že v 17.
Poglej Goriški grofje in Grad Dornberk
Grad Falkenstein
250px Falkenstein je grad iz visokega srednjega veka, ki leži v bavarskih Alpah v bližini mesta Pfronten v južni Nemčiji.
Poglej Goriški grofje in Grad Falkenstein
Grad Gorenji Mokronog
Ruševine gradu Gorenji Mokronog na Valvasorjevi upodobitvi iz leta 1679 Ruševina gradu Gorenji Mokronog Grad Gorenji Mokronog (') je grad, katerega razvaline ležijo na grebenu ob cesti, ki vodi proti Čužnji vasi na Dolenjskem.
Poglej Goriški grofje in Grad Gorenji Mokronog
Grad Gorica
Grad Gorica je lahko.
Poglej Goriški grofje in Grad Gorica
Grad Gotnik
Grad Gotnik (nemško Guettenegg, Gutneck) je ležal na griču Gotnik nad vasjo Fabci v smeri proti vasi Zabiče v občini Ilirska Bistrica.
Poglej Goriški grofje in Grad Gotnik
Grad Gradac
Grad Gradac stoji na tromeji občin Črnomelj, Semič in Metlika ob okljuku reke Lahinje v središču vasi Gradac.
Poglej Goriški grofje in Grad Gradac
Grad Hmeljnik
Grad Hmeljnik je grad, ki stoji na Dolenjskem v vasi Gorenje Kamenje v bližini Novega mesta, nedaleč od avtoceste A2 (bivša Cesta bratstva in enotnosti), ki povezuje Zagreb in Ljubljano.
Poglej Goriški grofje in Grad Hmeljnik
Grad Hošperk
Ruševine gradu in Dvorec Hošperk na Valvasorjevem bakrorezu Grad Hošperk je nekdanji grad, katerega skromne ruševine se nahajajo na griču Stari grad (703 m) v Planini (Občina Postojna).
Poglej Goriški grofje in Grad Hošperk
Grad Kamen v Podjuni
Grad Kamen v Podjuni) (nemško Burg Stain im Jauntal) je bil srednjeveški grad, ki je stal na skalnem griču v vasi Kamen 5 KM zahodno od dvojezične občine Škocjan v Podjuni na avstrijskem Koroškem, v okraju Velikovec v vzhodnem delu Podjune, južno od reke Drave. Vzdrževane ruševine gradu izhajajo iz 13.
Poglej Goriški grofje in Grad Kamen v Podjuni
Grad Kozjak
Grad Kozjak je bil grad, od katerega so danes vidne le še ruševine na vrhu skalne kope nad vasjo Dolenje Selce pri Dobrniču na Dolenjskem.
Poglej Goriški grofje in Grad Kozjak
Grad Kozljak
Grad Kozljak (nemško Wachsenstein), italijansko „Cosliacco”) je bil srednjeveški grad, ki je bil pozidan že sredi 11. stoletja, se je nahajal nad zaselkom Kožljak, na zahodnem obronku Učke, v vzhodnem delu Istre na večstoletni beneško-avstrijski meji. Kozljak se nahaja v vzhodnem delu Istre nad Čepićkim poljem, na zahodnem delu Učke.
Poglej Goriški grofje in Grad Kozljak
Grad Kršan
Kršanski kastel - notranjost Kaštel Kršan Grad in trg Kršan; Johann Weichard Valvasor, bakrorez, 1679 Grad Kršan (hrvaško Stari grad Kršan ali Kršanski kaštel) je srednjeveški grad, ki stoji na vrhu vzpetine jugozahodno nad naseljem Kršan v istoimenski občini v Istrski županiji na Hrvaškem.
Poglej Goriški grofje in Grad Kršan
Grad Krmin
Grad Krmin (Cormons) je stal nad Krminom v Goriški pokrajini na vrhu Krminske gore (Monte Quarin (274 m)), kjer se še nahajajo veličastne ruševine gradu.
Poglej Goriški grofje in Grad Krmin
Grad Lož
Grad Lož, od katerega so do danes ostale le razvaline, je stal v Loški dolini nad sedanjim trškim naseljem Lož na Notranjskem.
Poglej Goriški grofje in Grad Lož
Grad Lupoglav
Grad Lupoglav (nemško Mahrenfels), italijansko „Lupogliano”) je bil srednjeveški grad, ki je bil pozidan že sredi 11. stoletja, se je nahajal nad zaselkom Mariškići, na strmem obronku Čičarije, cca 1500 m vzhodno od naselja in občine Lupoglav v severno vzhodnem delu Istre na večstoletni beneško-avstrijski meji.
Poglej Goriški grofje in Grad Lupoglav
Grad Mehovo
Grad Mehovo na Valvasorjevi upodobitvi leta 1679 Grad Mehovo na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Grad Mehovo (Meichau) je grad, katerega razvaline ležijo na strmem griču – Mehovskem hribu - nad vasjo Podgrad, 15 km od Novega mesta na obronkih Gorjancev.
Poglej Goriški grofje in Grad Mehovo
Grad Metlika
Grad Metlika ali Metliški grad je grad, ki leži v starem delu Metlike in je bil v pisnih virih prvič omenjen leta 1456.
Poglej Goriški grofje in Grad Metlika
Grad Momjan
Grad Momjan (hrvaško Kaštel Momjan, italijansko Momiano, nemško Mimiliano), je bil srednjeveški grad na skalnem pomolu nad dolino potoka Poganja blizu naselja Momjan na severu Istre, ki je bil pozidan že sredi 11.
Poglej Goriški grofje in Grad Momjan
Grad Prem
Grad Prem se nahaja na slemenastem robu naselja Prem nad reko Reko v bližini Ilirske Bistrice.
Poglej Goriški grofje in Grad Prem
Grad Rašpor
Grad Rašpor (hrvaško Kaštel Rašpor, italijansko Castello Raspo, nemško Raspurch, Rastpurch, Ratspurch, Rasburg), je bil srednjeveški grad z utrjenim naseljem, ruševine katerega najdemo na hribu Gradina na 829 m.n.m..
Poglej Goriški grofje in Grad Rašpor
Grad Rihemberk
Grad Rihemberk (Riffenberch, Grayfenberg), je grad, ki stoji na strmi vzpetini Golec nad dolino Branice nad vasjo Branik in ki ga obnavljajo že vrsto let, je eden najlepših gradov na Primorskem.
Poglej Goriški grofje in Grad Rihemberk
Grad Rožek
Grad Rožek je lahko.
Poglej Goriški grofje in Grad Rožek
Grad Solkan
Grad Solkan (Salchano, Solchano, Selchano) (lat.: Siliganum) se je nahajal v današnjem naselju Solkan.
Poglej Goriški grofje in Grad Solkan
Grad Stara Soteska
Ruševine starega gradu Soteska v 19. stol. avtor: Franz Kurz zum Thurn und Goldenstein (1834-1867) Grad Stara Soteska (nemško Alt Ainöd) stoji v naselju Loška vas v občini Dolenjske Toplice.
Poglej Goriški grofje in Grad Stara Soteska
Grad Tolmin
Grad na Kozlovem Robu nad Tolminom (tuidi samo Grad, Kozlov rob ali Tolminski grad) je bil strateško pomembna utrdba, iz katere se je nadziralo Tolminsko in pomembne trgovske poti, ki so vodile tod mimo.
Poglej Goriški grofje in Grad Tolmin
Grad Višnja Gora
Grad Višnja gora v Valvasorjevi ''Topographia Ducatus Carnioliae modernae'' iz leta 1679 Grad, mesto in dvorec Višnja Gora, avtor: Karl Postl leta 1864 Grad Višnja Gora na franciscejskem katastru za Kranjsko, 1823-1869 Grb mesta Višnja Gora v Valvasorjevi Veliki grbovni knjigi Grad Višnja Gora ali Stari grad (nemško Weichselberg) je bil grad, katerega ruševine se nahajajo na hribu južno od Višnje Gore.
Poglej Goriški grofje in Grad Višnja Gora
Grad Višnjevek
Grad Višnjevek (narečno: Višnjevk, v starih listinah tudi Visneuicko in Wisnivich (1288); Visgniuch (1314)) je v srednjem veku stal na griču Zagrad pri Višnjeviku v Goriških Brdih.
Poglej Goriški grofje in Grad Višnjevek
Grad Vikumberg
Grad Vikumberg (tudi Vinchimberch) je bil tipični srednjeveški grad, katerega ostanki so zelo dobro vidni v arheološki lokaliteti Lorencon pri Beki, v občini Hrpelje-Kozina v Sloveniji.
Poglej Goriški grofje in Grad Vikumberg
Grad Vogrsko
Grad Vogrsko (Ungerspach) (tudi Hungerspach) stoji vrh položne vzpetine v bližini farne cerkve sv.
Poglej Goriški grofje in Grad Vogrsko
Grad Vovbre
Grad Vovbre (Haimburg) Grad Vovbre (nemško Haimburg (Heunburg)) je bil srednjeveški grad, ki je stal na vrhu osamelega hriba približno 3 kilometre severovzhodno od Velikovca na avstrijskem Koroškem.
Poglej Goriški grofje in Grad Vovbre
Grad Završje
Grad Završje (hrvaško Kaštel Završje, italijansko „Piemonte d'Istria, Pyamont ali Poymont”, nemško Pemund), je bil srednjeveški grad, ali palača v istoimenskem obzidanem mestecu na severu Istre, ki je bil pozidan že sredi 11.
Poglej Goriški grofje in Grad Završje
Grad Zelengrad
Grad Zelengrad ali Stari grad oz.
Poglej Goriški grofje in Grad Zelengrad
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Goriški grofje in Habsburžani
Henrik III. Goriški
Henrik III.
Poglej Goriški grofje in Henrik III. Goriški
Henrik IV. Goriški
Henrik IV.
Poglej Goriški grofje in Henrik IV. Goriški
Henrik IV. Nemški
Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso.
Poglej Goriški grofje in Henrik IV. Nemški
Henrik Koroški
Henrik Goriški, - 2.
Poglej Goriški grofje in Henrik Koroški
Henrik VII. Luksemburški
Henrik VII., grof Luksemburga, rimsko-nemški kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 1275, Valenciennes, † 24. avgust 1313, Buonconvento pri Sieni.
Poglej Goriški grofje in Henrik VII. Luksemburški
Inn
Inn (Starinsko Ina, retoromansko "Ena") je reka, ki izvira pod prelazom Majola v Engadinu v kantonu Graubünden v švicarskih Alpah na nadmorski višini 2484 m v bližini Lunghinsee, nakar teče proti severovzhodu in prečka švicarsko-avstrijsko mejo ter nato teče po Tirolski.
Poglej Goriški grofje in Inn
Innsbruck
Innsbruck (zastarelo ali Inšpruk) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Tirolske (nem. Tirol) ob reki Inn.
Poglej Goriški grofje in Innsbruck
Istra
Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.
Poglej Goriški grofje in Istra
Ivan Češki
Ivan Češki, tudi Ivan Slepi, luksemburški grof, češki kralj, * 10. avgust 1296, † 26. avgust 1346, Abbeville pri Crecyju.
Poglej Goriški grofje in Ivan Češki
Ivan II. Goriški
Ivan II.
Poglej Goriški grofje in Ivan II. Goriški
Južna Tirolska
Južna Tirolska (svetlozeleno) Južna Tirolska (tudi Zgornje Poadižje, italijansko Alto Adige, nemško in ladinsko Südtirol) je ozemlje avtonomne pokrajine Bolzano z glavnim mestom Bolzano (Bocen).
Poglej Goriški grofje in Južna Tirolska
Karel IV. Luksemburški
Karel IV., rimsko-nemški in češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. maj 1316, Praga, † 29. november 1378, Praga.
Poglej Goriški grofje in Karel IV. Luksemburški
Koroška (vojvodina)
Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Goriški grofje in Koroška (vojvodina)
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Poglej Goriški grofje in Kranjska
Kras
Krás (nemško in) je geološko gledano del zemeljske skorje, katerega značilnosti pogojuje kemično delovanje vode na relativno dobro topne karbonatne kamnine.
Poglej Goriški grofje in Kras
Kras (območje)
Krás (latinsko Iulia Carsia, italijansko Carso, nemško in, furlansko Cjars), tudi Tržaško–Komenski Kras je mednarodno kraško geografsko območje, ki zajema Južno Primorsko, del Notranjske ter nekdanje Tržaške in Goriške pokrajine v Italiji.
Poglej Goriški grofje in Kras (območje)
Lienz
Lienz je mesto v zvezni deželi Tirolski v Avstriji.
Poglej Goriški grofje in Lienz
Lombardija
Lombardíja (v italijanskem izvirniku Lombardia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Goriški grofje in Lombardija
Lovran
Lovran je turistično naselje na Opatijski rivieri, na vzhodni obali Istre, 6 km južno od Opatije na Hrvaškem.
Poglej Goriški grofje in Lovran
Ludvik IV. Wittelsbaški
Ludvik IV.
Poglej Goriški grofje in Ludvik IV. Wittelsbaški
Majnhard I.
Grb goriških grofov, 1459 Majnhard III.
Poglej Goriški grofje in Majnhard I.
Majnhard I. Goriški
Grb Albertinske linije Goriških grofov, po Ingeram-Codex, 1459 Majnhard I. (datum rojstva ni znan; † 1142) iz rodbine Majnhardincev je bil advokat (vogt) Oglejskega patriarhata in grof (saj je kot Goriški grof omenjen v dokumentu o letnici njegove smrti).
Poglej Goriški grofje in Majnhard I. Goriški
Majnhard III. Goriško-Tirolski
Majnhard III.
Poglej Goriški grofje in Majnhard III. Goriško-Tirolski
Majnhard IV. Goriški
Grb goriških grofov, 1459 Majnhard (* okoli 1239; † okoli 30. oktobra 1295 na gradu Greifenburgu) je izhajal iz družine Majnhardincev in je bil nosilec naslova (kot Majnhard IV.) grof Goriški (1258–1271), naslova (kot Majnhard II.) grof Tirolski (1258–1295), Vojvoda Koroške (1286–1295), ter najemni gospod Vojvodine Kranjske in Slovenske marke.
Poglej Goriški grofje in Majnhard IV. Goriški
Majnhard VI. Goriški
Grb rodbine Albertincev, Goriških grofov, v Ingeramovem kodeksu, 1459 Majnhard VI.
Poglej Goriški grofje in Majnhard VI. Goriški
Maksimilijan I. Habsburški
Maksimilijan I. Habsburški, nemški kralj (1486), cesar Svetega rimskega cesarstva (1508), * 22. marec 1459, Dunajsko Novo mesto, † 12. januar 1519, Wels, Zgornja Avstrija.
Poglej Goriški grofje in Maksimilijan I. Habsburški
Markvart IV.
Markvart IV. ali tudi Markvart IV.
Poglej Goriški grofje in Markvart IV.
Merano
Merano (nemško Meran, ladinsko Maran) je italijansko mesto z okoli 40.000 prebivalci na Južnem Tirolskem in glavno mesto upravne skupnosti Meranske.
Poglej Goriški grofje in Merano
Metlika
Metlíka (MöttlingLeksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 10.) je obmejno mesto v severovzhodnem delu Bele krajine, sedež istoimenske občine.
Poglej Goriški grofje in Metlika
Milštatski samostan
Milštatski samostan (nemško Stift Millstatt) je nekdanji samostan v Millstattu v Avstriji.
Poglej Goriški grofje in Milštatski samostan
Ministerial
Ministerial (post-klasična latinska beseda in pomeni prvotno "služabnik" ali "agent", v širšem smislu), so bili ljudje, ki so se dvignili iz tlačanstva in se znašli na položajih moči in odgovornosti.
Poglej Goriški grofje in Ministerial
Oglejski patriarhat
''Oglejska bazilika'', nekdaj sedež patriarhata Oglejski patriarhat je zgodovinsko ime za ozemlje pod cerkveno in posvetno oblastjo patriarhov iz Ogleja, ki je bilo zelo pomembno predvsem zaradi geostrateške lege med Alpami in Jadranom.
Poglej Goriški grofje in Oglejski patriarhat
Otokar II. Přemysl
Otokar II.
Poglej Goriški grofje in Otokar II. Přemysl
Otokarji
Grb Otokarjev, bel panter na zelenem ozadju Otokarji, tudi Traungauci, bavarska plemiška rodbina, mejni grofje v Karantanski krajini in vojvode na Štajerskem v obdobju od 1050 do 1192.
Poglej Goriški grofje in Otokarji
Palatin (naziv)
Palatin je naslov za dvorjana; najodličnejši med njimi je bil comes palatinus, namestnik vladarja, dvorni sodnik ali predsednik sodišča, najvišji uradnik, varuh kraljevih interesov.
Poglej Goriški grofje in Palatin (naziv)
Palatinski grof
Henrika VII. Volivci, ki jih prepoznavajo grbi nad glavami, so od leve proti desni nadškofje Kölna, Mainza in Trierja, renski palatinski grof, vojvoda Saške, mejni grof Brandenburga in kralj Češke Palatinski grofje (latinsko comites palatini, tudi comites palatii) so bili prvotno uradniki in zastopniki kralja ali cesarja.
Poglej Goriški grofje in Palatinski grof
Papež
Pápež (lat.: papa; grško: πάππας (pappas), kar pomeni oče) je rimski katoliški škof in patriarh, ter po položaju vrhovni duhovni vodja vseh katoliških Cerkva (tako rimskokatoliške kot vzhodnih katoliških Cerkva).
Poglej Goriški grofje in Papež
Papež Inocenc VI.
Inocenc VI., rojen kot Étienne Aubert je bil katoliški papež; * 1282 Beyssac (okraj Corrèze, Limousin, Francosko kraljestvo; danes: Francija); † 12. september 1362, Avignon (Provansa, Papeška država – danes Francija).
Poglej Goriški grofje in Papež Inocenc VI.
Papež Klemen VI.
Klemen VI., rojen kot Pierre Roger oziroma Roger de Beaufort-Turenne z nadimkom Le Magnifique (Veličastni) je bil francoski benediktinec (OSB) in katoliški papež; * 1291 Maumont (Rosiers-d'Égletons, Limousin, Francosko kraljestvo; danes: Francija); † 6. december 1352, Avignon (Provansa, Papeška država – danes Francija).
Poglej Goriški grofje in Papež Klemen VI.
Pazin
Pazin (Pisino) je mesto z okoli 4000 prebivalci (2021, 1991 še 5300) na visoki planoti v osrednji Istri na Hrvaškem.
Poglej Goriški grofje in Pazin
Plemstvo
Plémstvo je družbeni sloj, ki uživa podedovane ali podeljene pravice in privilegije.
Poglej Goriški grofje in Plemstvo
Posočje
Soči Posočje je geografsko območje v severozahodni Sloveniji in obsega ozemlje ob reki Soči.
Poglej Goriški grofje in Posočje
Pustriška dolina
Pustriška dolina, izvorno Pusta dolina (italijansko Val Pusteria, nemško Pustertal, ladinsko Val de Puster) je alpska dolina v Italiji, v kateri je sedež lokalne upravne skupnosti (Bezirksgemeinschaft) na vzhodnem Južnem Tirolskem.
Poglej Goriški grofje in Pustriška dolina
Rudolf I. Habsburški
Rudolf I. Habsburški je bil od leta 1273 do svoje smrti prvi nemški kralj iz dinastije Habsburžanov, * 1. maj 1218, grad Limburg (Baden), † 15. julij 1291, Speyer Rudolfova izvolitev je pomenila konec dolgega medvladja, ki se je začelo po smrti cesarja Friderika II. Hohenstaufena leta 1250.
Poglej Goriški grofje in Rudolf I. Habsburški
Rudolf IV. Habsburški
Rudolf IV., imenovan Ustanovitelj, vojvoda Avstrije iz rodbine Habsburžanov, * 1. november 1339, Dunaj, † 27. julij 1365, Milano.
Poglej Goriški grofje in Rudolf IV. Habsburški
Salzburg
Pogled na mesto iz trdnjave Panorama Altstadta s trdnjavo in Kapuzinerberg Trdnjava Hohensalzburg Pogled na mesto iz Gersberga Salzburg (avstrobavarsko Soizbuag, zastarelo slovensko tudi Solnograd) je prestolnica istoimenske avstrijske zvezne dežele in obenem kot največje mesto v njej tudi edino s posebnim statutom.
Poglej Goriški grofje in Salzburg
Seznam plemiških rodbin na Slovenskem
Abecedni seznam več kot 180 plemiških rodbin na Slovenskem.
Poglej Goriški grofje in Seznam plemiških rodbin na Slovenskem
Slovenska marka
Grb Slovenske marke Slovenska marka, tudi Marka ali Slovenska krajina, v zgodovinskih virih predvsem Windische Mark, je bila srednjeveška pokrajina na območju današnje Dolenjske, in tedaj sestavni del Kranjske.
Poglej Goriški grofje in Slovenska marka
Spanheimi
Spanheimi ali Sponheimi so bili srednjeveška plemiška rodbina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Goriški grofje in Spanheimi
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Goriški grofje in Srednji vek
Staufovci
Staufovci ali Hohenstaufovci (nemško Hohenstaufen, tudi Staufer ali Staufen) so bili dinastija nemških kraljev (1138–1254), ki so vladali v srednjem veku v Nemčiji in tudi v Kraljevini Siciliji (1194–1268).
Poglej Goriški grofje in Staufovci
Sveti Peter, Piran
Sveti Peter (pogosto zapisano okrajšano kot Sv. Peter,, od 1952 do 1992 Raven) je naselje v Slovenski Istri, ki upravno spada pod Občino Piran.
Poglej Goriški grofje in Sveti Peter, Piran
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Goriški grofje in Sveto rimsko cesarstvo
Tirolska
Tirolska je zgodovinska regija v zahodni Srednji Evropi, nekdanja kronska dežela Avstro-Ogrske in pred tem Avstrijskega cesarstva, ki se od konca 1. svetovne vojne dalje deli na avstrijsko zvezno deželo Tirolsko (sestavljeno iz Severne in ozemeljsko ločene Vzhodne Tirolske) ter italijanski pokrajini Bolzano in Trento, ki skupaj sestavljata italijansko avtonomno deželo Trentino - Zgornje Poadižje (italijansko Trentino-Alto Adige, nemško pa Südtirol - Južna Tirolska).
Poglej Goriški grofje in Tirolska
Trbiž
Trbiž pred 1. svetovno vojno Trbiž (Tarvisio, nemško in Tarvis) je italijansko mesto z okoli 3.000 prebivalci (število se zmanjšuje) v koroškem delu Kanalske doline (severovzhod dežele Furlanija - Julijska krajina), nedaleč od tromeje med Slovenijo, Italijo in Avstrijo.
Poglej Goriški grofje in Trbiž
Trento (pokrajina)
Pokrajina Trento (slovensko tudi Trentinsko); uradno Avtonomna pokrajina Trento (italijansko Provincia autonoma di Trento, znana tudi kot Trentino), je avtonomna pokrajina Italije na severuvzhodu države.
Poglej Goriški grofje in Trento (pokrajina)
Ulrik II. Celjski
Ulrik II.
Poglej Goriški grofje in Ulrik II. Celjski
Vila Vipolže
Vila Vipolže je dvonadstropna renesančna vila oz.
Poglej Goriški grofje in Vila Vipolže
Vipavska dolina
Zgornja Vipavska dolina z Nanosa Vipavska dolina leži na zahodu Slovenije, na prehodu iz osrednje Slovenije v Furlansko nižino.
Poglej Goriški grofje in Vipavska dolina
Virgil von Graben
grof Virgil von Graben zu Sommeregg, avstrijski plemič in diplomat iz rodbine Von Grabenov, * 15. stoletju, Grad Sommeregg, † 1507.
Poglej Goriški grofje in Virgil von Graben
Vojvodina Avstrija
Vojvodina Avstrija, vojvodina Svetega rimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Goriški grofje in Vojvodina Avstrija
Vojvodina Bavarska
Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Goriški grofje in Vojvodina Bavarska
Wittelsbachi
Svetem rimskem cesarstvu pod oblastjo Witteslbachov so obarvana zeleno; 14. stoletje Grb iz 13. in 14. stoletja; belo-modri rombasti vzorec so prevzeli po rodbini Bogen. Rodbina Wittelsbach, južnonemška knežja rodbina, poznana od 11. stoletja, na položaju bavarskih kraljev do leta 1918.
Poglej Goriški grofje in Wittelsbachi
Zgornja Avstrija
Zgornja Avstrija (tudi Gornja Avstrija) je avstrijska zvezna dežela.
Poglej Goriški grofje in Zgornja Avstrija
Prav tako znan kot Goriški grofi, Majnhardinerji, Meinhardinerji.