Kazalo
132 odnosi: Afganistan, Altaj, Aluminij, Amazonka, Amur, Antimon, Apnenec, Avtocesta, Šanghaj, Šišapangma, Šindžjang, Čajdamska kotlina, Činghaj (jezero), Čo Oju, Bangladeš, Biserna reka, Bohajsko morje, Brahmaputra, Brunej, Budizem, Butan (država), Cink, Cunami, Daoizem, Džamu in Kašmir, Džungarija, De iure - de facto, Dezertifikacija, Dinastija Čing, Dinastija Han, Erozija, Filipini, Gašerbrum II, Gobi, Guangši, Guangdžov, Hainan, Hanoj, Himalaja, Hongkong, Indija, Islam, Jangce, Jezero Ajding, Južnokitajsko morje, Junan, K2, Karakorum, Katolištvo, Kazahstan, ... Razširi indeks (82 več) »
Afganistan
Afganistan (perzijsko in paštunsko افغانستان) je celinska država v Srednji Aziji.
Poglej Geografija Kitajske in Afganistan
Altaj
Jezero Kučerla v Altaju. Gora Beluha. Gorovje Altaj je gorovje v Srednji in Vzhodni Aziji, na območju kjer se združijo Rusija, Kitajska, Mongolija in Kazahstan in kjer imata povirja reki Irtiš in Ob.
Poglej Geografija Kitajske in Altaj
Aluminij
Alumínij (iz latiskega alumen – grenka sol, galun) je kemijski element s simbolom Al in vrstnim številom 13.
Poglej Geografija Kitajske in Aluminij
Amazonka
Amazónka (portugalsko Rio Amazonas, špansko Río Amazonas) je s 6.400 km druga najdaljša reka na svetu, za najdaljšo velja Nil, čeprav so meritve brazilskih in perujskih znanstvenikov v letih 2007 in 2008 pokazale, da je Amazonka dolga 6.800 km in s tem za cca.
Poglej Geografija Kitajske in Amazonka
Amur
Amur ((Reka črnega zmaja), mongolsko Хара-Мурэн, Hara-Muren ali »Črna reka«, mandžursko Sahaliyan Ula, dobesedno »Črna reka«) je mejna reka med Rusijo in kitajsko in njeno pokrajino Mandžurijo, dolga 4444 km.
Poglej Geografija Kitajske in Amur
Antimon
Antimón je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Sb (iz latinskega Stibium) in atomsko število 51.
Poglej Geografija Kitajske in Antimon
Apnenec
Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).
Poglej Geografija Kitajske in Apnenec
Avtocesta
Avtocesta A2, klanec Medvedjek na dolenjskem kraku. Ávtocésta je cesta, namenjena daljinskemu prometu motornih vozil, z izvennivojskimi križišči in dvema fizično ločenima smernima voziščema, na katerih sta po dva ali več prometnih pasov (vozni, prehitevalni, počasni, pospeševalni, zaviralni) za vsako prometno smer ter odstavni pas ali odstavne niše.
Poglej Geografija Kitajske in Avtocesta
Šanghaj
Šanghaj (prečrkovano Dzóhai, standardna kitajska izgovorjava) je velemesto, z več kot 25 milijoni prebivalcev pa tudi največje kitajsko mesto in pomembno gospodarsko središče ter največje pristanišče Kitajske.
Poglej Geografija Kitajske in Šanghaj
Šišapangma
Šišapangma ali Šišasbangma, imenovana tudi Gosainthān, je 14.
Poglej Geografija Kitajske in Šišapangma
Šindžjang
Šindžjang (شىنجاڭ, SASM/GNC: Šindžjang; p, alternativno latinizirano kot Sinkjang; uradno Ujgurska avtonomna pokrajina Šindžjang (UARŠ)) je avtonomna pokrajina Ljudske republike Kitajske (LRK), ki se nahaja na severozahodnem delu države blizu Srednje Azije.
Poglej Geografija Kitajske in Šindžjang
Čajdamska kotlina
Čajdamska kotlina je hiperaridna kotlina, ki zavzema velik del prefekture Haiši v provinci Činghaj na Kitajskem.
Poglej Geografija Kitajske in Čajdamska kotlina
Činghaj (jezero)
Činghaj (青海湖, pinjin Qīnghǎi Shěng) je slano endoreično jezero, ki leži na severovzhodnem robu Tibetanske planote v istoimenski provinci osrednje Kitajske.
Poglej Geografija Kitajske in Činghaj (jezero)
Čo Oju
Čo Oju (nepalsko चोयु) je šesta najvišja gora na svetu z 8188 metri nadmorske višine.
Poglej Geografija Kitajske in Čo Oju
Bangladeš
Ljudska republika Bangladeš je država v Južni Aziji, ki predstavlja vzhodni del antične regije Bengal, pri čemer Bangladeš pomeni »dežela Bengal«.
Poglej Geografija Kitajske in Bangladeš
Biserna reka
Biserna reka, znana tudi po kitajskem imenu Džudžjang ali Džu Džjang v mandarinskem pinjinu ali Ču Kiangu in prej pogosto znana kot Kantonska reka, je obsežen rečni sistem v južni Kitajski.
Poglej Geografija Kitajske in Biserna reka
Bohajsko morje
Bohajsko morje (kitajsko 渤海, pinjin Bo Hai, dobesedno morje Bo) je najnotranji zaliv Rumenega morja v severovzhodni Kitajski.
Poglej Geografija Kitajske in Bohajsko morje
Brahmaputra
Satelitski posnetek reke Pogled na reko Yarlung Tsangpo v bližini Tsedanga, Tibet Brahmaputra (asamsko ব্ৰহ্মপুত্ৰ Brôhmôputrô, bengalsko ব্রহ্মপুত্র Bromhoputro, hindijsko ब्रम्हपुत्र Bramhaputra) je 3848 km dolga reka, ki izvira in teče po ozemlju Kitajske (od tega le po Avtonomni regiji Tibet), Indije in Bangladeša.
Poglej Geografija Kitajske in Brahmaputra
Brunej
Sultanat Brunej je z nafto bogata država na otoku Borneo, v jugovzhodni Aziji.
Poglej Geografija Kitajske in Brunej
Budizem
Stoječi Buda, ena izmed najbolj zgodnjih upodobitev Bude; 1. do 2. stoletje n. št., Gandhara (današnji Afganistan)Budízem je religija in filozofija, ki izvira iz indijske podceline in obsega raznoterost tradicij, prepričanj ter praks, ki naj bi večinoma temeljile na učenjih Siddharthe Gavtame, bolj znanega po imenu »Buda« (kar v sanskrtu in paliju pomeni »prebujen« ali razsvetljenji).
Poglej Geografija Kitajske in Budizem
Butan (država)
Butan (Dzongkha འབྲུག་ཡུལ Dru Ü, ʈʂɦu yː) uradno Kraljevina Butan, je mala gorska država v južni Aziji v himalajskem pogorju med Indijo na jugu, vzhodu, zahodu in Kitajsko na severu.
Poglej Geografija Kitajske in Butan (država)
Cink
Cínk (latinsko zincum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Zn in atomsko število 30.
Poglej Geografija Kitajske in Cink
Cunami
Cunámi (tsunámi) (iz japonščine 黒人, pristaniščni val) je val na morski gladini ali skupina takšnih valov, ki nastanejo zaradi potresa, zdrsa zemeljskih tal, ognjeniškega delovanja ali padca meteorita v morje ali blizu morja.
Poglej Geografija Kitajske in Cunami
Daoizem
''yin'' in ''yang''Daoizem (Wade—Giles: taoizem) je starokitajska tradicija in miselnost, ki se deli na klasični oziroma filozofski (道家; pinyin: Dàojiā) in ljudski ali religiozni daoizem (道教; pinyin: Dàojiào).
Poglej Geografija Kitajske in Daoizem
Džamu in Kašmir
Džamu in Kašmir (kašmirsko جۄمتٕ کٔشېر, जॅम तु' क'शीर) je zvezno ozemlje v severni Indiji, večkrat označevana s kraticami J&K.
Poglej Geografija Kitajske in Džamu in Kašmir
Džungarija
Džungarija (/(d)zʊŋˈɡɛəriə/; iz mongolskih besed züün gar, kar pomeni 'leva roka') je geografska podregija na severozahodu Kitajske, ki ustreza severni polovici Šindžjanga. Znano je tudi kot Beidžjang, ki je pretvorba mandarinske besede za sever, Bei, in Šindžjang, torej Severni Šindžjang.
Poglej Geografija Kitajske in Džungarija
De iure - de facto
De iure in de facto sta dve protipomenski latinski frazi, ki se uporabljata za pojasnitev pravnega in dejanskega stanja neke osebe ali stvari.
Poglej Geografija Kitajske in De iure - de facto
Dezertifikacija
Dezertifikacija ali širjenje puščav je vrsta degradacije tal, pri kateri razmeroma suha kopna regija postane še bolj sušna, običajno izgubi svoja vodna telesa, tudi rastline in prostoživeče živali.
Poglej Geografija Kitajske in Dezertifikacija
Dinastija Čing
Dinastija Čing (v tuji literaturi večinoma Qing), znana tudi kot dinastija Mandžu, je bila zadnja vladajoča dinastija Kitajske.
Poglej Geografija Kitajske in Dinastija Čing
Dinastija Han
Dinastija Han (206 pr.n.št.–220 n.št.) je bila kitajska cesarska dinastija, ki je nasledila dinastijo Čin in se končala z obdobjem treh držav.
Poglej Geografija Kitajske in Dinastija Han
Erozija
Erozija prsti Erozíja je premikanje prsti zaradi vetra, vode, ledu, gravitacije ali delovanja živih organizmov, ki neprestano spreminja obliko zemeljskega površja.
Poglej Geografija Kitajske in Erozija
Filipini
Republika Filipini je otoška država, ki jo sestavlja arhipelag 7.641 otokov v tropskem zahodnem Tihem oceanu okoli 100 kilometrov jugovzhodno od celinske Azije.
Poglej Geografija Kitajske in Filipini
Gašerbrum II
Gašerbrum II ali Gasherbrum II (加舒尔布鲁木II峰; pinjin: Jiāshūěrbùlǔmù II Fēng), 8035 m, je osemtisočak v osrčju Karakoruma, na meji med Pakistanom in Kitajsko.
Poglej Geografija Kitajske in Gašerbrum II
Gobi
Gobi (kitajsko: 戈壁; mongolsko: Govь) je puščava v osrednji Aziji in je v Aziji tudi največja.
Poglej Geografija Kitajske in Gobi
Guangši
Guangši (广西; pinjin Kwanghsi;; Gvangjsih), uradno Avtonomna pokrajina Guangši ljudstva Džuang (ARGD), je avtonomna pokrajina na jugu Ljudske republike Kitajske.
Poglej Geografija Kitajske in Guangši
Guangdžov
Guangdžov (ali), poznan tudi kot Canton in alternativno romaniziran kot Kvangčov (Kwangchow) je največje mesto in prestolnica province Guangdong v južni Kitajski.
Poglej Geografija Kitajske in Guangdžov
Hainan
Hainan je najmanjša in najjužnejša provinca Ljudske republike Kitajske, ki obsega istoimenski otok in tri bližnja otočja v Južnokitajskem morju s skupno preko 200 otočki.
Poglej Geografija Kitajske in Hainan
Hanoj
Hanoj (Hà Nội), imenovan tudi prestolnica Hanoj, je glavno mesto v Vietnama.
Poglej Geografija Kitajske in Hanoj
Himalaja
Himalája je najvišje gorstvo v Aziji, ki ločuje Indijsko podcelino od Tibetanske visoke planote.
Poglej Geografija Kitajske in Himalaja
Hongkong
Hongkong, uradno Posebno administrativno območje Ljudske republike Kitajske Hongkong (krajše angl. Hong Kong SAR), je posebno administrativno območje na vzhodnem bregu Biserne reke na jugu Kitajske.
Poglej Geografija Kitajske in Hongkong
Indija
Indija (uradno Republika Indija; hindi: भारत गणराज्य Bhārat gaṇarājya) je država v Južni Aziji.
Poglej Geografija Kitajske in Indija
Islam
Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).
Poglej Geografija Kitajske in Islam
Jangce
Jangce dobesedno Dolga reka, včasih imenovana tudi Modra reka ali Jangce Kjang) je najdaljša reka v Aziji in tretja najdaljša na svetu (za Amazonko in Nilom), ki v celoti teče znotraj ene države. Izvira na hribu Džari v gorovju Tangula na Tibetanski planoti in teče 6300 km na splošno v vzhodni smeri do Vzhodnokitajskega morja.
Poglej Geografija Kitajske in Jangce
Jezero Ajding
Aydingkol (Aydingköl, ali Ayding je jezero v Turpanski depresiji, Avtonomna pokrajina Šindžjang-Ujgur, Ljudska republika Kitajska. S 154 m pod morsko gladino je najnižja točka na Kitajskem. To jezero je zdaj popolnoma posušeno ter zelo blatno in slano.
Poglej Geografija Kitajske in Jezero Ajding
Južnokitajsko morje
Južnokitajsko morje je robno morje zahodnega Tihega oceana.
Poglej Geografija Kitajske in Južnokitajsko morje
Junan
Junan (pinjin: Yunnan) tudi Junnan je kopenska provinca na jugozahodu Ljudske republike Kitajske.
Poglej Geografija Kitajske in Junan
K2
K2 je druga najvišja gora na Zemlji (višji je le še Mount Everest).
Poglej Geografija Kitajske in K2
Karakorum
Karakorum (sanskrt: काराकोरम्; Hindi: काराकोरम; urdujščina: سلسلہ کوہ قراقرم; poenostavljena kitajščina: 喀喇昆仑 山脉; tradicionalna kitajščina: 喀喇崑崙 山脈; pinjin: Kālǎkūnlún Shānmài, Karakoruma, Balti: ཁརན ཨ ཀུརམ Kharan-a-Kuram, ujgursko: كاراكورم) je veliko gorovje, ki se razteza med Pakistanom, Indijo in Kitajsko in leži v regijah Gilgit-Baltistan (Pakistan), Ladak (Indija) in avtonomni pokrajini Šindžjang-Ujgur (LR Kitajska).
Poglej Geografija Kitajske in Karakorum
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Poglej Geografija Kitajske in Katolištvo
Kazahstan
Kazahstan, uradno Republika Kazahstan, je čezkontinentalna država, ki večinoma leži v Srednji Aziji, najbolj zahodni deli pa so v Evropi.
Poglej Geografija Kitajske in Kazahstan
Kirgizistan
Kirgizistan ali Kirgizija (Kyrgyzstan,, Kirgizija), uradno Kirgiška republika, je celinska država in leži v gorah v Srednji Aziji.
Poglej Geografija Kitajske in Kirgizistan
Kitajci Han
Kitájci Hán so etnična skupina in narod, ki živi na področju današnje Ljudske republike Kitajske in Republike Kitajske.
Poglej Geografija Kitajske in Kitajci Han
Kitajski zid
Veliki kitajski zid (na Kitajskem znan kot Veliki zid desettisočih lijev, drugje pa kar Kitajski zid) je starodavna kitajska fortifikacija, zgrajena od konca 14.
Poglej Geografija Kitajske in Kitajski zid
Kjotski protokol
Države nepodpisnice Kjotski protokol je mednarodni sporazum, ki je poskušal zmanjšati emisije ogljikovega dioksida in petih ostalih toplogrednih plinov.
Poglej Geografija Kitajske in Kjotski protokol
Korejski polotok
Korejski polotok je polotok v Vzhodni Aziji.
Poglej Geografija Kitajske in Korejski polotok
Koridor Heši
Koridor Heši (Xiao'erjing: حْسِ ظِوْلاْ, IPA), znan tudi kot koridor Gansu, je pomembna zgodovinska regija v sodobni zahodni provinci Gansu na Kitajskem.
Poglej Geografija Kitajske in Koridor Heši
Kositer
Kositer ali cin je kemični element s simbolom Sn (iz) in atomsko številko 50.
Poglej Geografija Kitajske in Kositer
Kotlina
Kotlina je nižji svet, ki je z večine strani obdan z nižjimi in višjimi vzpetinami.
Poglej Geografija Kitajske in Kotlina
Kras
Krás (nemško in) je geološko gledano del zemeljske skorje, katerega značilnosti pogojuje kemično delovanje vode na relativno dobro topne karbonatne kamnine.
Poglej Geografija Kitajske in Kras
Krčenje gozdov
Mehiki. Krčenje gozdov v Gran Chaco, Paragvaj Krčenje gozdov v Evropi. Krčenje gozdov v Franciji. Krčenje gozdov v Boliviji. Krčenje gozdov ali deforestacija je odstranitev gozda, za namene pridobivanja novih kmetijskih površin ali gradnjo stanovanjskih in prometnih površin.
Poglej Geografija Kitajske in Krčenje gozdov
Laos
Laoška ljudska demokratična republika je celinska država v Jugovzhodni Aziji, ki na severozahodu meji na Mjanmar in Kitajsko, na vzhodu na Vietnam, na jugu na Kambodžo, ter na zahodu na Tajsko.
Poglej Geografija Kitajske in Laos
Ljudska republika Kitajska
Ljúdska repúblika Kitájska (okrajšano LR Kitajska, kratica LRK) je država v Vzhodni Aziji in deloma Srednji Aziji ter druga najbolj obljudena država na svetu s približno 1,404 milijarde prebivalcev.
Poglej Geografija Kitajske in Ljudska republika Kitajska
Lotse
Lotse (8516 m) je četrta najvišja gora na svetu in je povezan z Mount Everestom preko Južnega sedla (7986 m).
Poglej Geografija Kitajske in Lotse
Makalu
Makalu je gora v Himalaji v Tibetu na Kitajskem in je z 8463 m peta najvišja gora na svetu in prvi osemtisočak, ki so ga osvojili slovenski, takrat jugoslovanski, alpinisti.
Poglej Geografija Kitajske in Makalu
Makav
Makav tudi Macau ali Macao (kitajsko: 澳門; 澳门), uradno ime Posebno administrativno območje Ljudske republike Kitajske Makav, je posebno administrativno območje.
Poglej Geografija Kitajske in Makav
Malezija
Malezija je obmorska država v Jugovzhodni Aziji.
Poglej Geografija Kitajske in Malezija
Mangan
Mangán (latinsko manganum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mn in atomsko število 25.
Poglej Geografija Kitajske in Mangan
Masiv
Muztagata, masiv iz gnajsa v vzhodnem Pamirju, Xinjiang, Kitajska Masiv (francosko: massif, 'masiven', 'kompakten') tudi gorska gmota je ime za različne večje tektonske enote večjih razsežnosti oziroma kompaktne povišane oblike reliefa, in / ali ime za določena območja na zemeljskem površju, ki se geološko razmeroma ostro razlikujejo od njihove okolice.
Poglej Geografija Kitajske in Masiv
Mednarodna konvencija o ureditvi kitolova
Države pristopnice ICRW Mednarodna konvencija o ureditvi kitolova (ICRW) je mednarodni sporazum, ki so ga podpisali predstavniki 15 držav z razvito panogo kitolova na Mednarodni konferenci o kitolovu leta 1946 v Washingtonu.
Poglej Geografija Kitajske in Mednarodna konvencija o ureditvi kitolova
Mihail Gorbačov
Mihail Sergejevič Gorbačov (IPA), ruski politik in pravnik, nobelovec, * 2. marec 1931, Privolno, Stavropolski okraj, Sovjetska zveza, † 30. avgust 2022, Moskva, Rusija.
Poglej Geografija Kitajske in Mihail Gorbačov
Mjanmar
Mjanmár, uradno Zvezna republika Mjanmár ali Zveza Mjanmar (burmansko Pyidaungzu Thammada Myanma Naingngandaw), je obmorska država v jugovzhodni Aziji, pred letom 1989 znana pod imenom Burma.
Poglej Geografija Kitajske in Mjanmar
Molibden
Molibdén je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mo in atomsko število 42.
Poglej Geografija Kitajske in Molibden
Mongolska planota
Mongolska planota je del Srednjeazijske planote, ki leži med 37°46′-53°08′N in 87°40′-122°15′E in ima površino približno 3.200.000 kvadratnih kilometrov.
Poglej Geografija Kitajske in Mongolska planota
Monsun
Monsún ali monsúm je periodičen veter v Aziji.
Poglej Geografija Kitajske in Monsun
Mount Everest
Mount Everest je s 8848,86 metri nadmorske višine najvišja gora na Zemlji.
Poglej Geografija Kitajske in Mount Everest
Nafta
V morje razlita nafta Nafta tudi Petrolej (πέτρα (kamen) + Latin: oleum (olje) je gosta, temnorjava ali zelenkasta slabo vnetljiva tekočina, ki se nahaja v zgornjih plasteh nekaterih delov Zemljine skorje, veliko nahajališč je tudi pod morjem. Danes je to zelo pomemben energetski in surovinski vir.
Poglej Geografija Kitajske in Nafta
Nepal
Nepál (nepalsko नेपाल Nepāl), uradno Federativna demokratična republika Nepal (nepalsko सङ्घीय लोकतान्त्रिक गणतन्त्र नेपाल Saṅghīya Lokatāntrik Gaṇatantra Nepal), je celinska država v južni Aziji.
Poglej Geografija Kitajske in Nepal
New Delhi
New Delhi je glavno mesto Indije.
Poglej Geografija Kitajske in New Delhi
Nil
250px Níl (prečrkovano an-nīl, staroegipčansko iteru, koptsko piaro ali fiaro) je reka v Severni Afriki in je dolgo veljal za najdaljšo reko na Zemlji, vendar so novejše meritve pokazale, da je Amazonka za okoli 100 km daljša od Nila.
Poglej Geografija Kitajske in Nil
Notranja Mongolija
Notranja Mongolija (p, mongolsko), uradno Avtonomna pokrajina Notranja Mongolija, je avtonomna regija Ljudske republike Kitajske.
Poglej Geografija Kitajske in Notranja Mongolija
Ogrožena vrsta (IUCN)
Ogrožena (EN) vrsta je vrsta, ki jo je Svetovna zveza za varstvo narave (IUCN) uvrstila na svoj Rdeči seznam zaradi možnosti izumrtja.
Poglej Geografija Kitajske in Ogrožena vrsta (IUCN)
Pakistan
Pákistan, uradno Íslamska repúblika Pákistan je suverena država v Južni Aziji in na Srednjem vzhodu.
Poglej Geografija Kitajske in Pakistan
Pamir
Vrh Ismoil Somoni, poznan kot Vrh komunizma Gorovje Pamir leži na stičišču gorovij Tjanšan v Kirgizistanu, Karakorum v Pakistanu, Kunlun na Kitajskem in Hindukuš v Afganistanu.
Poglej Geografija Kitajske in Pamir
Pšenica
Pšenica (znanstveno ime Triticum ssp.) je kulturna rastlina, ki zraste v višino do 1,5 m. Je ena najstarejših kulturnih rastlin na svetu.
Poglej Geografija Kitajske in Pšenica
Peking
Peking, je velemesto v severni Kitajski, glavno mesto Ljudske republike Kitajske.
Poglej Geografija Kitajske in Peking
Poplava
hurikanu Katrina (2005) Poplava je začasno prekritje zemljišča z vodo, ki običajno ni prekrito z vodo.
Poglej Geografija Kitajske in Poplava
Potres
San Franciscu leta 1906 Potres je sunkovito nihanje tal, ki nastane zaradi premikanja zemeljskih plošč.
Poglej Geografija Kitajske in Potres
Premog
Premog Prêmog je fosilno gorivo, ki ga pridobivamo izpod površja z rudarjenjem, dnevnim kopom ali pasovnim rudarjenjem.
Poglej Geografija Kitajske in Premog
Protestantizem
Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.
Poglej Geografija Kitajske in Protestantizem
Puščava
Maroku, Afrika Puščava Atacama Puščáva je površinska oblika ali pokrajina, ki prejme zelo malo padavin, torej izjemno suho območje z redkimi oblikami življenja.
Poglej Geografija Kitajske in Puščava
Puhlična planota, Kitajska
Kitajska Puhlična planota ali preprosto Puhlična planota je planota v severni osrednji Kitajski, sestavljena iz puhlice, klastičnemu mulju podobnega sedimenta, ki nastane zaradi kopičenja prahu, ki ga prinaša veter.
Poglej Geografija Kitajske in Puhlična planota, Kitajska
Puhlica
Puhlica je klastičen sediment v velikosti melja (0,05 do 0,01 mm), ki nastane z akumulacijo z vetrom napihanega prahu.
Poglej Geografija Kitajske in Puhlica
Riž
Sajenje riža v Laosu Riž sta dve rastlinski vrsti iz družine Poaceae (trave), in sicer azijska Oryza sativa in afriška Oryza glaberrima, vendar se ime najpogosteje povezuje le s prvo.
Poglej Geografija Kitajske in Riž
Robno morje
V oceanografiji je robno morje tako, ki je delno obdano z otoki, otočji ali polotoki, ki mejijo na ali so široko odprti na ocean na površini in/ali mejijo s podmorskimi grebeni na morskem dnu.
Poglej Geografija Kitajske in Robno morje
Rumena reka
Rumena reka (Huang He) je kitajska reka, znana po lebdečih delcih rumene puhlice, ki ji dajejo barvo, po kateri je dobila ime.
Poglej Geografija Kitajske in Rumena reka
Rumeno morje
Rumeno morje (Yellow sea) Rumeno morje (tudi Zahodno morje v Severni in Južni Koreji) je severni del Vzhodnokitajskega morja, ki je marginalno morje Tihega oceana.
Poglej Geografija Kitajske in Rumeno morje
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Geografija Kitajske in Rusija
Sečuanska kotlina
Sečuanska kotlina, včasih imenovana Rdeča kotlina, je nižinska regija na jugozahodu Kitajske.
Poglej Geografija Kitajske in Sečuanska kotlina
Severna Koreja
Séverna Korêja (uradno Demokrátična ljúdska repúblika Korêja; kratica DLRK) je suverena država v Vzhodni Aziji in obsega severno polovico Korejskega polotoka.
Poglej Geografija Kitajske in Severna Koreja
Severnokitajska nižina
Severnokitajska nižina je obsežen prelomni razpočni bazen, ki je nastal v poznem paleogenu in neogenu in nato spremenjen z nanosi Rumene reke.
Poglej Geografija Kitajske in Severnokitajska nižina
Severovzhodna kitajska nižina
Severovzhodna kitajska nižina, splošno znana kot Songliao nižina ali Mandžurska nižina ali samo Severovzhodna nižina, je na severovzhodni Kitajski, zgodovinsko znana tudi kot Mandžurija.
Poglej Geografija Kitajske in Severovzhodna kitajska nižina
Sipina
V fizični geografiji je sipina hrib iz peska, ki ga je zgradil veter ali vodni tok.
Poglej Geografija Kitajske in Sipina
Sistem Pogodbe o Antarktiki
Pogodba o Antarktiki s pripadajočimi sporazumi, skupaj znanimi kot sistem Pogodbe o Antarktiki, je mednarodna pogodba, ki ureja odnose med državami glede Antarktike, edine nenaseljene celine na svetu.
Poglej Geografija Kitajske in Sistem Pogodbe o Antarktiki
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Poglej Geografija Kitajske in Sovjetska zveza
Suša
Sonorski puščavi Suša je izredno stanje v naravi,po dolgotrajnem pomanjkanju vode v neki pokrajini.
Poglej Geografija Kitajske in Suša
Svetovna banka
Logotip Svetovne banke Sedež svetovne banke v Washingtonu Svetovna banka je mednarodna finančna ustanova s sedežem v Washingtonu, D.C., ZDA, ki državam v razvoju nudi finančno in tehnično pomoč za razvojne programe s ciljem zmanjševanja revščine.
Poglej Geografija Kitajske in Svetovna banka
Svila
Kokon sviloprejke s svilenimi vlakni Svila so vlakna iz kokonov sviloprejke.
Poglej Geografija Kitajske in Svila
Svilna pot
Dunhuang Svilna pot ali svilna cesta je mreža medsebojno povezanih trgovskih poti Azije (Vzhodne, Južne in Zahodne Azije) z območjem Sredozemlja, Severne, Severozahodne Afrike in Evrope.
Poglej Geografija Kitajske in Svilna pot
Svinec
Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.
Poglej Geografija Kitajske in Svinec
Tadžikistan
Tadžikistan, uradno Republika Tadžikistan (Džumhurii Todžikiston), je celinska država v Srednji Aziji.
Poglej Geografija Kitajske in Tadžikistan
Tajvan
Tajvan (uradno Republika Kitajska) je otoška država ob vzhodni obali Azije, ob Tajvanski ožini.
Poglej Geografija Kitajske in Tajvan
Tajvan (otok)
Satelitska slika otoka Tajvan (kitajsko oz.,, v pinjin zapisu: Táiwān) je otok v Vzhodni Aziji, ki leži v Tihem oceanu jugovzhodno od obale Ljudske republike Kitajske in predstavlja 99% ozemlja Republike Kitajske, zaradi česar je tudi sinonim za to državo.
Poglej Geografija Kitajske in Tajvan (otok)
Takla Makan
Puščava Takla Makan Puščava Takla Makan, poznana tudi pod imenom Taklimakan in Teklimakan, je puščava na severozahodu Kitajske.
Poglej Geografija Kitajske in Takla Makan
Tarimska kotlina
Tarimska kotlina' je endoreična kotlina na severozahodu Kitajske, ki zavzema površino približno 1.020.000 km².
Poglej Geografija Kitajske in Tarimska kotlina
Tibet
Tibet (IPA: pʰø̀ʔ) je regija v vzhodni Aziji, ki pokriva večji del Tibetanske planote in se razteza na približno 2.500.000 km².
Poglej Geografija Kitajske in Tibet
Tibetanska planota
Tibetanska planota (tibetansko: བོད་ས་མཐོ།, Wylie: bod sa mtho), znana tudi kot planota Činghai–Tibet ali planota Čing–Zang ali kot Himalajska planota v Indiji je obsežna dvignjena planota na stičišču Srednje, Južne in Vzhodne Azije.
Poglej Geografija Kitajske in Tibetanska planota
Tihi ocean
Tíhi oceán, znan tudi kot Pacífiški oceán ali Pacífik (iz španske besede Pacífico, ki pomeni miren, spokojen) je največje vodno telo na svetu, saj s 165,2 milijoni km² pokriva kar tretjino površine Zemlje.
Poglej Geografija Kitajske in Tihi ocean
Tjanšan
Tjanšan (rusko, kazaško in), slovenski eksonim Nebeško gorovje, tudi imenovano Tengir-Too, je velik sistem gorskih verig v Srednji Aziji, ki se razprostira v dolžini okoli 2800 km od Kirgizistana do Šindžjanga.
Poglej Geografija Kitajske in Tjanšan
Topografija
topografskih kartah Topografíja je predvsem geografski pojem, ki se nanaša na opisovanje in preučevanje Zemljinih površinskih značilnosti oziroma fizičnogeografskih značilnosti, kot so višina, nagib in slemenitev.
Poglej Geografija Kitajske in Topografija
Tropski ciklon
Mednarodne vesoljske postaje. Lepo se vidi vrtenje v smeri urinega kazalca. Združen prikaz poti vseh ciklonov od 1985 do 2005 Trópski ciklón (tudi tajfún (Tihi ocean), hurikán (Srednja Amerika) - imenovan po bogu vetra, nevihte in ognja Hurakanu (v slovanskih jezikih tudi uragan), ciklon (Indijski ocean), Willy-Willies (Avstralija) ali orkán) je v meteorologiji viharni pojav v Zemljinem ozračju.
Poglej Geografija Kitajske in Tropski ciklon
Turpanska depresija
Turpanska depresija je depresija tektonskega izvora, ki leži okoli in južno od oaze mesta Turpan v avtonomni pokrajini Šindžjang (Xinjiang) na zahodu Kitajske, približno 150 kilometrov jugovzhodno od glavnega mesta Urumči (Ürümqi).
Poglej Geografija Kitajske in Turpanska depresija
Ujguri
Ujguri so turško ljudstvo, ki živi v vzhodni in osrednji Aziji.
Poglej Geografija Kitajske in Ujguri
Vanadij
Vanádij je kemični element s simbolom V v periodnem sistemu in atomskim številom 23.
Poglej Geografija Kitajske in Vanadij
Veliki Higan
Pogorje Veliki Hingan ali pogorje Da Hingan je 1200 kilometrov dolgo vulkansko gorovje v regiji Notranja Mongolija na severovzhodu Kitajske.
Poglej Geografija Kitajske in Veliki Higan
Veliki prekop (Kitajska)
Veliki prekop (znan tudi kot Veliki prekop Peking-Hangdžov) na kitajskem je najdaljši prekop na svetu.
Poglej Geografija Kitajske in Veliki prekop (Kitajska)
Vietnam
Vietnam, uradno Socialistična republika Vietnam, je država v Jugovzhodni Aziji, na vzhodnem robu celinske jugovzhodne Azije, s površino 311.699 kvadratnih kilometrov in 96 milijoni prebivalcev, zaradi česar je petnajsta najbolj naseljena država na svetu.
Poglej Geografija Kitajske in Vietnam
Vladivostok
Geografska lega Vladivostoka na zemljevidu Vladivostók (Vladivostók,, hǎi cān wǎi ali 符拉迪沃斯托克, fú lā dí wò sī tuō kè) je mesto na skrajnem jugovzhodnem delu Ruske federacije.
Poglej Geografija Kitajske in Vladivostok
Volfram
Volfram (latinsko Wolframium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol W in atomsko število 74.
Poglej Geografija Kitajske in Volfram
Vzhodnokitajsko morje
Vzhodnokitajsko (East China Sea) morje z okolico Vzhodnokitajsko morje (poenostavljena kitajščina 东海国海, tradicionalna kitajščina 東中國海, korejsko 동중국해, japonsko 東シナ海 "vzhodno morje Šina") je obrobno morje, vzhodno od Kitajske.
Poglej Geografija Kitajske in Vzhodnokitajsko morje
Yarlung Tsangpo
Yarlung Tsangpo, imenovana tudi Yarlung Zangbo in Yalu Zangbu je zgornji tok reke Brahmaputra v avtonomni pokrajini Tibet na Kitajskem.
Poglej Geografija Kitajske in Yarlung Tsangpo
Zaliv Hangdžou
Zaliv Hangdžou je lijakast zaliv Vzhodnokitajskega morja, ki ga meji na provinca Džedžjang in občina Šanghaj, ki leži severno od zaliva.
Poglej Geografija Kitajske in Zaliv Hangdžou
Zemeljski plin
Na plamenu zemeljskega plina, ki prihaja iz tal, si lahko skuhamo kosilo (Romunija, pojav: focul viu). Zêmeljski (tudi zémeljski) plín je plinasto fosilno gorivo.
Poglej Geografija Kitajske in Zemeljski plin