Odpri v Google MapsKazalo
144 odnosi: Afganistan, Amu Darja, Anatolija, Armenija, Atlantski losos, Avtocesta, Azerbajdžan, Azija, Črna murva, Baker, Biotska raznovrstnost, Bombaž, Brest (drevo), Bukev, Cink, Ciplji, Damavand, Damjak, Dasht-e Kavĩr, Džingiskan, Delfini, Dezertifikacija, Divja svinja, Domača koza, Domača ovca, Domači konj, Elbrus, Elburs (gorovje), Enklava in eksklava, Evfrat, Fazan, Figa, Gazela (žival), Geolog, Gepard, Gondvana, Govedo, Gozd, Granatno jabolko, Grozdje, Habitat, Hindukuš, Hrast, Ind, Irak, Iran, Iransko višavje, Islam, Jaguar, Javor, ... Razširi indeks (94 več) »
Afganistan
Afganistan (perzijsko in paštunsko افغانستان) je celinska država v Srednji Aziji.
Poglej Geografija Irana in Afganistan
Amu Darja
Amu Darja, (perzijščina: آمودریا, Āmūdaryā; tagaloško: Amyderýa; turščina: Ceyhun; uzbeško: Amudaryo; tadžiščina: Амударё; paštu: د آمو سيند, da amu sind; stara grščina: Ὦξος, Oxos; latinsko: "Oxus"; sanskrt: वक्षु, Vakṣu), je glavna reka v Srednji Aziji.
Poglej Geografija Irana in Amu Darja
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Geografija Irana in Anatolija
Armenija
Republika Armenija je celinska država v južnem Zakavkazju, ozemeljskem pasu med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom.
Poglej Geografija Irana in Armenija
Atlantski losos
Atlantski losos, (znanstveno ime Salmo salar), imenovan tudi samo losos, je riba iz družine Salmonidae (postrvi).
Poglej Geografija Irana in Atlantski losos
Avtocesta
Avtocesta A2, klanec Medvedjek na dolenjskem kraku. Ávtocésta je cesta, namenjena daljinskemu prometu motornih vozil, z izvennivojskimi križišči in dvema fizično ločenima smernima voziščema, na katerih sta po dva ali več prometnih pasov (vozni, prehitevalni, počasni, pospeševalni, zaviralni) za vsako prometno smer ter odstavni pas ali odstavne niše.
Poglej Geografija Irana in Avtocesta
Azerbajdžan
Azerbajdžan (Azərbaycan), uradno Republika Azerbajdžan, je transkontinentalna država na meji med Vzhodno Evropo in zahodno Azijo.
Poglej Geografija Irana in Azerbajdžan
Azija
Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.
Poglej Geografija Irana in Azija
Črna murva
Črna murva (znanstveno ime Morus nigra) je listopadno drevo iz družine murovk z užitnimi plodovi, ki izvira iz jugozahodne Azije in Male Azije.
Poglej Geografija Irana in Črna murva
Baker
Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.
Poglej Geografija Irana in Baker
Biotska raznovrstnost
Vzorčenje gliv, zbranih poleti 2008 v mešanih gozdovih severne Saskatchevana, blizu LaRonge je primer raznolikosti vrst gliv. Na tej fotografiji so tudi listni lišaji in mahovi. Biotska raznovrstnost, tudi biološka raznovrstnost ali s tujko biodiverziteta, je stopnja raznolikosti vseh oblik življenja v nekem okolju, bodisi ekosistemu, biomu ali celotni Zemlji.
Poglej Geografija Irana in Biotska raznovrstnost
Bombaž
Bombáž so naravna vlakna.
Poglej Geografija Irana in Bombaž
Brest (drevo)
Brest (znanstveno ime Ulmus) je rod dreves iz družine brestovk (Ulmaceae).
Poglej Geografija Irana in Brest (drevo)
Bukev
Bukev (znanstveno ime Fagus sylvatica) je do 40 m visoko gozdno listnato drevo z gladkim lubjem.
Poglej Geografija Irana in Bukev
Cink
Cínk (latinsko zincum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Zn in atomsko število 30.
Poglej Geografija Irana in Cink
Ciplji
Ciplji (znanstveno ime Mugilidae) so družina morskih rib, ki je razširjena v obalnih vodah zmernega in tropskega pasu, pogosto pa zaidejo tudi v reke.
Poglej Geografija Irana in Ciplji
Damavand
Damavand (دماوند) je potencialno aktiven stratovulkan v gorovju Elburs v Iranu.
Poglej Geografija Irana in Damavand
Damjak
Damjak (tudi damjek ali jelen lopatar, znanstveno ime Dama dama) je predstavnik družine jelenov.
Poglej Geografija Irana in Damjak
Dasht-e Kavĩr
Puščava Dasht-e Kavir: satelitski posnetki osredotočeni na 34 ° 44'15.20 "N, 54 ° 49'37.56" E. To je umetno obarvan posnetek s pomočjo infrardeče, zelene in rdeče valovne dolžine. Slika je izostrena tudi s pomočjo pankromatičnega tipala Iranska večinoma nenaseljena puščava Dasht-e Kavir ali Velika slana puščava Slana aluvialna močvirja Dasht-e Kavir, znana tudi kot Kavir-e Namak (Lit.
Poglej Geografija Irana in Dasht-e Kavĩr
Džingiskan
Džingiskan (mongolsko: Чингис Хаан), rojen kot Bordžigin Temüdžin (mongolsko: Тэмүжин ali Тэмүүжин), * 1162, Henti, Mongolija, † 18. avgust 1227, ustanovitelj in veliki kan Mongolskega cesarstva, največjega strnjenega cesarstva v zgodovini.
Poglej Geografija Irana in Džingiskan
Delfini
Delfini so vodni sesalci družine Delphinidae in so najbolj razširjena družina kitov.
Poglej Geografija Irana in Delfini
Dezertifikacija
Dezertifikacija ali širjenje puščav je vrsta degradacije tal, pri kateri razmeroma suha kopna regija postane še bolj sušna, običajno izgubi svoja vodna telesa, tudi rastline in prostoživeče živali.
Poglej Geografija Irana in Dezertifikacija
Divja svinja
Divja svinja (znanstveno ime Sus scrofa) je izvorna vrsta vseh pasem domače svinje.
Poglej Geografija Irana in Divja svinja
Domača koza
Domača koza (znanstveno ime Capra aegagrus hircus) je udomačena podvrsta divje koze jugozahodne Azije in Evrope.
Poglej Geografija Irana in Domača koza
Domača ovca
Domača ovca (znanstveno ime Ovis aries), najpogostejša vrsta rodu ovc (Ovis), je volnat prežvekovalec s štirimi okončinami, ki se je verjetno razvil iz divjega muflona v osrednji in jugozahodni Aziji.
Poglej Geografija Irana in Domača ovca
Domači konj
Konj (znanstveno ime Equus caballus) je velik lihoprsti kopitar in ena izmed sedmih sodobnih vrst rodu Equus, v katerega med drugim sodijo še osli, polosli in zebre.
Poglej Geografija Irana in Domači konj
Elbrus
Elbrus (rusko Эльбрус) je s svojimi 5.642 m najvišja gora v Evropi.
Poglej Geografija Irana in Elbrus
Elburs (gorovje)
Gora Damavand, najvišja gora v Iranu, v gorovju Elbủrs Elbủrs(perzijsko Reshteh-ye Kūhhā-ye Alborz) poznan tudi pod imenom AAlborz, Albourz, Alburz, je gorovje v severnem Iranu, ki se razteza od meje z Azerbajdžanom, vzdolž zahodne in celotne južne obale Kaspijskega jezera, nadaljuje proti severovzhodu in se v severnem delu Horasana združi z gorovjem Aladagh.
Poglej Geografija Irana in Elburs (gorovje)
Enklava in eksklava
D je eksklava države B, vendar ni enklava C je eksklava države B in enklava države A Enklava je ozemlje kake države, ki je z vseh strani obdano z ozemljem tuje države.
Poglej Geografija Irana in Enklava in eksklava
Evfrat
Évfrat ((al-Furat)) je grško ime za bližnjevzhodno reko, ki je zahodnejša od dveh rek (vzhodna je Tigris), ki določata Mezopotamijo.
Poglej Geografija Irana in Evfrat
Fazan
Fazan (znanstveno ime Phasianus colchicus) je ptica, ki spada v družino poljskih kur.
Poglej Geografija Irana in Fazan
Figa
Fíga (tudi smókva; znanstveno ime Ficus carica) je srednje velik grm ali drevo.
Poglej Geografija Irana in Figa
Gazela (žival)
Gazela je katerakoli izmed številnih vrst antilop iz rodu Gazella.
Poglej Geografija Irana in Gazela (žival)
Geolog
Geolog je znanstvenik, ki deluje na področju geologije.
Poglej Geografija Irana in Geolog
Gepard
Gepard (znanstveno ime Acinonyx jubatus) živi v osrednji, vzhodni in južni Afriki in v jugozahodni Aziji.
Poglej Geografija Irana in Gepard
Gondvana
Gondvana in Lavrazija Gondvana (izvorno Gondwanaland) je bila južna velecelina, ki je vsebovala večino ozemlja današnjih kontinentov južne poloble, vključujoč Antarktiko, Južno Ameriko, Afriko, Madagaskar, Arabski polotok, Avstralijo-Novo Gvinejo in Novo Zelandijo, prav tako tudi Indijo, ki je danes del severne hemisfere.
Poglej Geografija Irana in Gondvana
Govedo
Biološka poddružina govedo (Bovinae) vključuje raznoliko skupino 10 rodov srednje velikih do velikih kopitarjev, vključno z domačimi živalmi, bizoni, afriškimi bivoli, vodnimi bivoli, jakom in štiri rogimi in spiralno rogimi antilopami.
Poglej Geografija Irana in Govedo
Gozd
Listnati gozd Gozd v pomladanskem času Gozd (tudi hosta, les, narečno šuma, gmajna, loza) je tip kopenskega ekosistema, navzven prepoznaven po poraslosti z gozdnim drevjem.
Poglej Geografija Irana in Gozd
Granatno jabolko
Navadno granatno jabolko (znanstveno ime Punica granatum) je grm ali drevo, ki uspeva na območjih s toplejšim podnebjem.
Poglej Geografija Irana in Granatno jabolko
Grozdje
Grozdje je sadje, ki zraste na vinski trti.
Poglej Geografija Irana in Grozdje
Habitat
Habitat pomeni življenjsko okolje posamezne vrste ali skupin rastlin, gliv ali živali, pravzaprav njihovo domovanje oziroma bivališče.
Poglej Geografija Irana in Habitat
Hindukuš
Satelitski pogled na Hindukuš Hindukuš (perzijsko in paštunsko هندوکش) je gorovje v Afganistanu, tudi v severni regiji v Pakistanu.
Poglej Geografija Irana in Hindukuš
Hrast
Izraz hrast se uporablja kot del domačega imena katere koli med več sto vrstami dreves in grmovja rodu Quercus ter nekaterih sorodnih rodov, predvsem Cyclobalanopsis in Lithocarpus.
Poglej Geografija Irana in Hrast
Ind
Ind, ki se imenuje tudi reka Sindu, ali Abāsīn v Kiber Pakhtunkhvi, je ena izmed najdaljših rek v Aziji.
Poglej Geografija Irana in Ind
Irak
Republika Irak (v sumerščini pomeni vzhajanje sonca) je obmorska država na Bližnjem vzhodu v jugozahodni Aziji.
Poglej Geografija Irana in Irak
Iran
Íslamska repúblika Irán je obmorska država na Bližnjem Vzhodu, v jugozahodni Aziji.
Poglej Geografija Irana in Iran
Iransko višavje
Tektonska karta - Iransko višavje je južno obrobje Evrazijske plošče; med Arabsko in Indijsko ploščo Iransko višavje (znano tudi kot Perzijsko višavje) je prostrana geološka oblika v jugozahodni Aziji.
Poglej Geografija Irana in Iransko višavje
Islam
Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).
Poglej Geografija Irana in Islam
Jaguar
Jáguar (znanstveno ime Panthera onca) je največja mačka v Južni in Srednji Ameriki ter edini predstavnik vrste iz rodu Panthera v Amerikah.
Poglej Geografija Irana in Jaguar
Javor
Javor (znanstveno ime Acer) je rod dreves ali grmičevja.
Poglej Geografija Irana in Javor
Ječmen
Jêčmen (znanstveno ime Hordeum vulgare) smatrajo za zelo staro žito.
Poglej Geografija Irana in Ječmen
Jerebica (ptica)
| binomial.
Poglej Geografija Irana in Jerebica (ptica)
Jesen
Kropi Jesén je eden od štirih letnih časov.
Poglej Geografija Irana in Jesen
Jesen (drevo)
Jêsen (znanstveno ime Fraxinus) je rod dreves iz družine oljkovk s pernatimi listi in trdim lesom.
Poglej Geografija Irana in Jesen (drevo)
Jesetri
Jesetri (znanstveno ime Acipenseridae) so družina rib žarkoplavutaric, v katero uvrščamo 22 vrst v štirih rodovih.
Poglej Geografija Irana in Jesetri
Južna Azija
Južna Azija je regija na jugu azijske celine, ki jo sestavljajo ozemlja južno od Himalaje, po nekaterih delitvah pa tudi sosednje države na vzhodu in zahodu.
Poglej Geografija Irana in Južna Azija
Kambrij
Kámbrij je najstarejše geološko obdobje paleozoika, ki se je začelo pred 542 milijoni let ob koncu proterozoika in končalo pred približno 488 milijoni let z začetkom ordovicija.
Poglej Geografija Irana in Kambrij
Kamele
Kamele so sodoprsti kopitarji, ki jih uvrščamo v družino Camelidae, ta pa je edina danes živeča družina v podredu žuljevinarjev (Tylopoda).
Poglej Geografija Irana in Kamele
Kaspijsko jezero
Kaspijsko jezero (tudi Kaspijsko morje) je veliko endoreično vodno telo, ki leži na meji med Azijo in ruskim delom Evrope.
Poglej Geografija Irana in Kaspijsko jezero
Kjotski protokol
Države nepodpisnice Kjotski protokol je mednarodni sporazum, ki je poskušal zmanjšati emisije ogljikovega dioksida in petih ostalih toplogrednih plinov.
Poglej Geografija Irana in Kjotski protokol
Koruza
Korúza (znanstveno ime Zea mays) je enoletna žitarica, izvira iz Amerike, s perujskega višavja v Andih, ki je nastala iz naravno rastoče divje koruze.
Poglej Geografija Irana in Koruza
Krap
Krap (znanstveno ime Cyprinus carpio) je sladkovodna riba, ki najpogosteje domuje v jezerih ter večjih, počasnih rekah Evrope in Azije.
Poglej Geografija Irana in Krap
Kreda
Kreda je najmlajše geološka perioda mezozoika, ki se je začela s koncem jure pred 135 milijoni let in končala z začetkom paleocena (terciarja) pred 65 milijoni let.
Poglej Geografija Irana in Kreda
Krom
Króm (latinsko chromium iz grške besede chroma; barva) je kemični element s simbolom Cr in atomskim številom 24 v periodnem sistemu.
Poglej Geografija Irana in Krom
Leopard
Leopard (znanstveno ime Panthera pardus) je velika mačka, ki živi v Afriki južno od Sahare in v južni Aziji (indijski leopard).
Poglej Geografija Irana in Leopard
Mangan
Mangán (latinsko manganum) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mn in atomsko število 25.
Poglej Geografija Irana in Mangan
Mangrove
Drevo mangrove "''Rhizophora''" v času oseke Rdeči mangrove kalijo semena na matičnem drevesu Mangrove so lesnate tropske rastline, ki rastejo na blatnih tleh zalivov, lagun in izlivov rek v tropskih območjih.
Poglej Geografija Irana in Mangrove
Medvedi
Medvedi (znanstveno ime Ursidae) so veliki sesalci iz reda zveri.
Poglej Geografija Irana in Medvedi
Melona
Melóna, tudi dínja (znanstveno ime Cucumis melo), je kulturna rastlina iz družine bučevk s plazečim se steblom, pa tudi njen plod, ki se ga pogosto napačno uvršča med zelenjavo, čeprav gre za sadje.
Poglej Geografija Irana in Melona
Mesto
Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.
Poglej Geografija Irana in Mesto
Mezopotamija
Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.
Poglej Geografija Irana in Mezopotamija
Mezozoik
Mezozoik je geološka era v razvoju Zemlje (grško: mesos - sredina in zoon - živo bitje), ki se je začela pred okoli 251 milijonov let in končala pred okoli 65 milijonov let.
Poglej Geografija Irana in Mezozoik
Močvirje
Močvirje Močvirje je območje (biom), kjer ima podzemna voda stalen ali občasen stik s površinsko vodo, ali površinska voda zaradi geološke sestave tal ne more pronicati v tla.
Poglej Geografija Irana in Močvirje
Mokrišče
Nihanja višine vode, predvsem zaradi umetnih poplav in bobrov, povzročajo občasno odmiranje drevesnega pasu. Mokrišče je območje, ki je redno zadostno preplavljeno s površinsko ali podzemsko vodo, da lahko omogoča življenje rastlinskemu in vodnemu življenju, ki za rast in razmnoževanje potrebuje mokro ali občasno mokro prst.
Poglej Geografija Irana in Mokrišče
Mongolsko cesarstvo
Mongolsko cesarstvo oz.
Poglej Geografija Irana in Mongolsko cesarstvo
Nafta
V morje razlita nafta Nafta tudi Petrolej (πέτρα (kamen) + Latin: oleum (olje) je gosta, temnorjava ali zelenkasta slabo vnetljiva tekočina, ki se nahaja v zgornjih plasteh nekaterih delov Zemljine skorje, veliko nahajališč je tudi pod morjem. Danes je to zelo pomemben energetski in surovinski vir.
Poglej Geografija Irana in Nafta
Nahičevan
Avtonomna republika Nahičevan (azerbajdžanščina Naxçıvan Muxtar Respublikası, izgovorjeno), kratko Nahičevan, je celinska eksklava Republike Azerbajdžan.
Poglej Geografija Irana in Nahičevan
Navadna lisica
Navádna lisíca ali rdéča lisíca (znanstveno ime Vulpes vulpes) je zelo prilagodljiv sesalec iz družine psov (Canidae) saj naseljuje različne življenjske prostore.
Poglej Geografija Irana in Navadna lisica
Nomadi
Tuaregi Nomadi (grško nomás, mesto za pašo) so ljudje in družba, ki zaradi kulturnih, ekonomskih ali drugih razlogov niso prevzeli stalnega načina življenja.
Poglej Geografija Irana in Nomadi
Ognjenik
Indoneziji Seattla Ognjeník (tudi vulkán) je geološka površinska oblika, ki se največkrat pojavlja kot gora ali hrib.
Poglej Geografija Irana in Ognjenik
Oljka
Oljka (znanstveno ime Olea) je rod dreves iz družine oljkovk ali njihov plod, imenovan tudi oliva.
Poglej Geografija Irana in Oljka
Omanski zaliv
Omanski zaliv, tudi Omansko morje (خليج عمان khalīj ʿumān; دریای عمان daryâ-ye omân), je znan tudi kot Makranski zaliv ali Makransko morje (arabsko خلیج مکران khalīj makrān; perzijasko دریای مکران daryâ-ye makrān), je zaliv, ki povezuje Arabsko morje s Hormuško ožino, ki se nato izliva v Perzijski zaliv.
Poglej Geografija Irana in Omanski zaliv
Orada
Orada ali zlatobrov (znanstveno ime Sparus aurata) je morska riba iz družine šparov.
Poglej Geografija Irana in Orada
Orel
Orli (znanstveno ime Aquila) so rod ujed iz družine kraguljev (Accipitridae), v katerega uvrščamo 11 vrst.
Poglej Geografija Irana in Orel
Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo
Generalni direktor FAO, Jacques Diouf, marec 2006 Organizacija za prehrano in kmetijstvo (Food and Agriculture Organization of the United Nations; kratica FAO) je mednarodna organizacija OZN, ki je bila ustanovljena 1945.
Poglej Geografija Irana in Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo
Orogeneza
Andsko gorovje je posledica orogeneze Orogeneza (tudi gorotvornost in gorotvorni proces) je postopek nastajanja gora skozi tektonske strukturne spremembe.
Poglej Geografija Irana in Orogeneza
Osel
Ôsel (znanstveno ime Equus africanus asinus) je udomačena žival iz družine konjev (Equidae).
Poglej Geografija Irana in Osel
Ozonska plast
Ozonska plast je del zemeljske atmosfere, ki vsebuje relativno visoke koncentracije ozona (O3).
Poglej Geografija Irana in Ozonska plast
Pakistan
Pákistan, uradno Íslamska repúblika Pákistan je suverena država v Južni Aziji in na Srednjem vzhodu.
Poglej Geografija Irana in Pakistan
Paleozoik
Paleozóik pomeni obdobje starih živih bitij: v njem so se razvile kopenske rastline in je nastalo obilje lupinskih okamnin.
Poglej Geografija Irana in Paleozoik
Pšenica
Pšenica (znanstveno ime Triticum ssp.) je kulturna rastlina, ki zraste v višino do 1,5 m. Je ena najstarejših kulturnih rastlin na svetu.
Poglej Geografija Irana in Pšenica
Peščeni vihar
Peščeni vihar, imenovan tudi prašna nevihta, je meteorološki pojav, ki je pogost v sušnih in polsušnih regijah.
Poglej Geografija Irana in Peščeni vihar
Perzijski zaliv
Perzijski zaliv Perzijski zaliv (tudi Perzijsko-arabski zaliv ali Perzijsko morje; latinsko Sinus Persicus) je del Indijskega oceana med Iranom, Irakom, Saudovo Arabijo in Kuvajtom.
Poglej Geografija Irana in Perzijski zaliv
Pesek
Delci peska na plaži Pesek je sipek material, ki ga sestavljajo nesprijeti delci kamnin.
Poglej Geografija Irana in Pesek
Pistacija
Pistácija ali rujevína (znanstveno ime Pistacia vera) je majhno drevo, ki zraste vse do 10 metrov visoko.
Poglej Geografija Irana in Pistacija
Podnebje
Letne povprečne temperature od 1961 do 1990 - primer kako se podnebje spreminja glede na položaj. Podnebje (klima) je dolgoročna značilnost vremena nad nekim območjem v daljšem časovnem obdobju, običajno v povprečju 30 let.
Poglej Geografija Irana in Podnebje
Pomlad
Pomlád je letni čas v zmernih geografskih območjih.
Poglej Geografija Irana in Pomlad
Poplava
hurikanu Katrina (2005) Poplava je začasno prekritje zemljišča z vodo, ki običajno ni prekrito z vodo.
Poglej Geografija Irana in Poplava
Potres
San Franciscu leta 1906 Potres je sunkovito nihanje tal, ki nastane zaradi premikanja zemeljskih plošč.
Poglej Geografija Irana in Potres
Pravi žafran
Pravi žafran (znanstveno ime Crocus sativus) je rastlina iz družine perunikovk (Iridaceae).
Poglej Geografija Irana in Pravi žafran
Pravi datljevec
Pravi datljevec (znanstveno ime Phoenix dactylifera) je palma iz rodu Phoenix (datljevec).
Poglej Geografija Irana in Pravi datljevec
Premog
Premog Prêmog je fosilno gorivo, ki ga pridobivamo izpod površja z rudarjenjem, dnevnim kopom ali pasovnim rudarjenjem.
Poglej Geografija Irana in Premog
Puščava
Maroku, Afrika Puščava Atacama Puščáva je površinska oblika ali pokrajina, ki prejme zelo malo padavin, torej izjemno suho območje z redkimi oblikami življenja.
Poglej Geografija Irana in Puščava
Puščava Lut
Znanstveniki University of Montana so ugotovili da je bila iranska puščava Lut najbolj vroča na Zemlji med letoma 2003 in 2009 Slana aluvialna močvirja Puščava Lut (perzijsko Dasht-e Lut کویر لوت, "Puščava praznine"), je velika slana puščava v jugovzhodnem Kermanu v Iranu in je 25.
Poglej Geografija Irana in Puščava Lut
Rdečeoka
Rdečeoka ali črnovka (znanstveno ime Rutilus rutilus) je evropska sladkovodna riba iz družine pravih krapovcev (Ciprinidae).
Poglej Geografija Irana in Rdečeoka
Reka
Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.
Poglej Geografija Irana in Reka
Riž
Sajenje riža v Laosu Riž sta dve rastlinski vrsti iz družine Poaceae (trave), in sicer azijska Oryza sativa in afriška Oryza glaberrima, vendar se ime najpogosteje povezuje le s prvo.
Poglej Geografija Irana in Riž
Ribolov
Ribiča na Kornatih Ribolov je vrsta lova, pri katerem uporabljamo različne priprave za lovljenje rib.
Poglej Geografija Irana in Ribolov
Ris
Ris (znanstveno ime Lynx lynx) ali navadni ris je prvotno živel v listnatih gozdovih, človek pa ga je pregnal v gore in v redko gozdnato krajino.
Poglej Geografija Irana in Ris
Rudarstvo
Rudarstvo je primarna gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s odkrivanjem, izkopom in v večji meri predelovanjem rudnin iz Zemeljske skorje, rudninske žile, grebena ali nahajališča.
Poglej Geografija Irana in Rudarstvo
Rudnik
Kladivo in macola, simbol za področje rudnika v nekaterih evropskih državah. Rudnik je infrastruktura za pridobivanje (izkopavanje) materialov na območju nahajališča energetskih ali mineralnih surovin, ki so hkrati neobnovljivi viri.
Poglej Geografija Irana in Rudnik
Sedimentne kamnine
Plasti skrilavca (spodaj) in apnenca (zgoraj) v ameriški zvezni državi Tennessee Sedimentne kamnine so ena izmed treh osnovnih skupin kamnin (poleg magmatskih in metamorfnih), ki se oblikujejo z odlaganjem finega materiala in oblikovanja tega v kamnino.
Poglej Geografija Irana in Sedimentne kamnine
Sladkorna pesa
Sladkorna pesa je kmetijska rastlina z veliko vsebnostjo saharoze v korenu, zaradi česar se komercialno goji za pridobivanje sladkorja.
Poglej Geografija Irana in Sladkorna pesa
Sladkorni trs
Sladkorni trs v Mozambiku Sladkorni trs (znanstveno ime Saccharum officinarum) je večletna tropska rastlina iz družine trav, ki v steblu vsebuje okoli 10 % saharoze na enoto suhe teže.
Poglej Geografija Irana in Sladkorni trs
Smuč
Smuč (znanstveno ime Sander lucioperca) je evropska sladkovodna riba iz družine ostrižev.
Poglej Geografija Irana in Smuč
Sneg
Animacija spreminjanja snežne odeje z letnimi časi Zasneženi Triglav Sneg je padavina v trdem stanju, ki nastaja v oblakih - nastaja z depozicijo vodne pare; ko je zrak zasičen z vodno paro pod 0 °C temperature.
Poglej Geografija Irana in Sneg
Sokoli
Sokoli (znanstveno ime Falconiformes) so red ptic, v katerega uvrščamo eno samo družino, Falconidae.
Poglej Geografija Irana in Sokoli
Som
Som je sladkovodna riba iz družine pravih somov.
Poglej Geografija Irana in Som
Srednja Azija
Osrednja Azija po različnih definicijah in njen položaj v svetu. uradna ruska definicija splošno sprejeta definicija UNESCOva razmejitev Srednja Azija ali Osrednja Azija, pogosto imenovana tudi Centralna Azija (rusko Centralnaja Azija) je azijska regija.
Poglej Geografija Irana in Srednja Azija
Stratigrafija
Stratigrafija je veja geologije, ki proučuje zaporedje plasti v Zemljini skorji, njihovo starost in medsebojne odnose ter dogodke, ki so povzročili njihov nastanek.
Poglej Geografija Irana in Stratigrafija
Suša
Sonorski puščavi Suša je izredno stanje v naravi,po dolgotrajnem pomanjkanju vode v neki pokrajini.
Poglej Geografija Irana in Suša
Svetovna banka
Logotip Svetovne banke Sedež svetovne banke v Washingtonu Svetovna banka je mednarodna finančna ustanova s sedežem v Washingtonu, D.C., ZDA, ki državam v razvoju nudi finančno in tehnično pomoč za razvojne programe s ciljem zmanjševanja revščine.
Poglej Geografija Irana in Svetovna banka
Svinec
Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.
Poglej Geografija Irana in Svinec
Tektonika plošč
Tektonske plošče, kot so bile kartirane v drugi polovici dvajsetega stoletja. Slika prikazuje smeri, v katerih se plošče premikajo. Tektonika plošč (grško τεκτων: tekton - 'nekdo, ki gradi in podira') je geološka teorija, ki pojasnjuje pojav premikov celin.
Poglej Geografija Irana in Tektonika plošč
Terciar
Terciar je geološka doba v kenozoiku, ki se je začela približno pred 64 milijoni let s koncem krede in končala z začetkom kvartarja pred približno 1,6 milijonom let.
Poglej Geografija Irana in Terciar
Tigris
Tigris v Mosulu, Irak Tígris (staroperzijsko Tigr, sirsko aramejsko Deqlath, arabsko دجلة, Didžla, turško Dicle; biblično Hiddeqel) je reka, ki teče na vzhodu nekdanje Mezopotamije.
Poglej Geografija Irana in Tigris
Timur Lenk
Timur (perzijsko تیمور, Timūr, čagatajsko Temür, uzbeško Temur), zgodovinsko znan kot Tamerlan (perzijsko تيمور لنگ, Timūr(-e) Lang, kar pomeni Železni Hromec ali Železni Šepavec), znan tudi kot Temur, Tajmur, Timurlenk, Timur i Leng, Tamburlajn ali Tajmur-e-Lang, je bil turško-mongolski osvajalec in ustanovitelj Timuridskega cesarstva v Perziji in Srednji Aziji.
Poglej Geografija Irana in Timur Lenk
Tobak
Tobak obsega več kot 70 rastlinskih vrst v rodu Nicotiana družine Solanaceae (razhudnikovke).
Poglej Geografija Irana in Tobak
Topoli
Topol (znanstveno ime Populus) je rod listopadnih, hitrorastočih dreves.
Poglej Geografija Irana in Topoli
Trias
Trias ali triada je prvo geološko obdobje v mezozoiku.
Poglej Geografija Irana in Trias
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Poglej Geografija Irana in Turčija
Turki
Turki so etnična skupina, ki živi predvsem na območju današnje Turčije in Turkestana v srednji Aziji.
Poglej Geografija Irana in Turki
Turkmenistan
Turkmenistan, lahko tudi Turkmenija, uradno Republika Turkmenistan (Respublika Turkmenija), je država v Srednji Aziji.
Poglej Geografija Irana in Turkmenistan
Uran
Urán (latinsko uranium) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol U in atomsko število 92.
Poglej Geografija Irana in Uran
Urmijsko jezero
Urmijsko jezero je plitvo in zelo slano endoreično jezero, ki leži v višavju zahodno od Tabriza na severozahodu Irana.
Poglej Geografija Irana in Urmijsko jezero
Uzbeki
Uzbeki so turški narod, ki živi v osrednji Aziji, predvsem v Uzbekistanu ter tudi v okoliških državah, kot npr.
Poglej Geografija Irana in Uzbeki
Vas
Vas Tihaboj v Sloveniji Vas je podeželsko naselje, ki je izrazito agrarnega značaja ter nima pomembnejših upravnih, političnih,...
Poglej Geografija Irana in Vas
Vodni bivol
Vodni bivol (znanstveno ime Bubalus bubalis) je udomačena vrsta goveda, razširjena predvsem po Južni in Jugovzhodni Aziji.
Poglej Geografija Irana in Vodni bivol
Volk
Volk, tudi sivi volk ali navadni volk (znanstveno ime Canis lupus), je največji predstavnik družine psov, razširjen po divjinah Evrope, Azije in Severne Amerike.
Poglej Geografija Irana in Volk
Vrba (drevo)
Vrba (znanstveno ime Salix) je rod dreves, ki pogosto rastejo ob gozdnih robovih, na obrežjih voda in močvirnih travnikih.
Poglej Geografija Irana in Vrba (drevo)
Vzhodna platana
Vzhodna platana (znanstveno ime Platanus orientalis) je listopadno drevo iz družine platanovk (Platanaceae).
Poglej Geografija Irana in Vzhodna platana
Začimba
Ponudba začimb na tržnici v Agadirju (Maroko) Začimba je rastlina ali njen del (list, cvet, steblo, plod, korenina), ki zaradi svoje vsebine da jedem okus in vonj.
Poglej Geografija Irana in Začimba
Zagros
Topografska karta Irana z gorovjem Zagros accessdate.
Poglej Geografija Irana in Zagros
Zemeljski plin
Na plamenu zemeljskega plina, ki prihaja iz tal, si lahko skuhamo kosilo (Romunija, pojav: focul viu). Zêmeljski (tudi zémeljski) plín je plinasto fosilno gorivo.
Poglej Geografija Irana in Zemeljski plin