Kazalo
51 odnosi: Adelijina dežela, Amundsenovo morje, Antarktični polotok, Antarktika, Atlantski ocean, Škotsko morje, Bellingshausnovo morje, Bentleyjev podledeniški jarek, Blizzard, Bouvetov otok, Celina, Ciklon, D'Urvillovo morje, Evropocentrizem, Francoska južna in antarktična ozemlja, Indijski ocean, Islandija, Južna Georgija in Južni Sandwichevi otoki, Južna polobla, Južni ocean, Južni Shetlandski otoki, Južni tečaj, Južni tečajnik, Kamnina, Kril, Led, Ledena polica, Ledeni pokrov, Ledeniški srenec, Morska gladina, Ničelni poldnevnik, Otok Heard in otočje McDonald, Otok Petra I., Ozonska plast, Polarno območje, Rakovice, Rossov otok, Rossova ledena polica, Rossovo morje, Seznam antarktičnih in podantarktičnih otokov, Stratovulkan, The New York Times, Tihi ocean, Univerza v Edinburgu, Veter, Vetrovni stržen, Vinsonov masiv, Vostok (jezero), Weddllovo morje, Zahodna Antarktika, ... Razširi indeks (1 več) »
Adelijina dežela
Adelijina dežela (francosko Terre Adelie), tudi Adelijina zemlja, je del Antarktike med 136° in 142° vzhodne geografske dolžine.
Poglej Geografija Antarktike in Adelijina dežela
Amundsenovo morje
Zemljevid Antarktike z Amundsenovim morjem Ámundsenovo mórje je morje, ki se nahaja na območju Antarktike, v Južnem oceanu med 100 in 115 stopinjami zahodne zemljepisne dolžine.
Poglej Geografija Antarktike in Amundsenovo morje
Antarktični polotok
Antarktični polotok je velik polotok na zahodni Antarktiki, najbolj izstopajoč polotok te celine, ki se razteza od točke na celini nekoliko južneje od Eklundovih otokov do Adamsovega rta v Weddellovem morju, v zračni razdalji približno 1300 km.
Poglej Geografija Antarktike in Antarktični polotok
Antarktika
Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina.
Poglej Geografija Antarktike in Antarktika
Atlantski ocean
Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.
Poglej Geografija Antarktike in Atlantski ocean
Škotsko morje
južni polobli Škotsko morje je morje na severnem robu Južnega oceana na meji z južnim Atlantskim oceanom.
Poglej Geografija Antarktike in Škotsko morje
Bellingshausnovo morje
Južnega oceana IHO (predlagana) Bellingshausnovo morje je območje ob zahodni strani Antarktičnega polotoka med 57°18'Z in 102°20'Z, zahodno od Aleksandrovega otoka, vzhodno od rta Flying Fish na Thurstonovem otoku in južno od otoka Petra I. (južni Vostokkysten).
Poglej Geografija Antarktike in Bellingshausnovo morje
Bentleyjev podledeniški jarek
Bentleyjev podledeniški jarek je obsežen topografski jarek v deželi Marie Byrd, Zahodna Antarktika, 80 ° J, 115 ° Z. Na 2555 metrih pod morsko gladino je (skupaj z najglobljimi točkami v sosednji Byrdovi podledeniški kotlini) med najnižjimi točkami na površini Zemlje, ki jih ne pokriva ocean, čeprav ga prekriva led.
Poglej Geografija Antarktike in Bentleyjev podledeniški jarek
Blizzard
Zmanjšana vidljivost v snežnem viharju. Minnesota, ZDA Blizzard je hladen veter v severni Ameriki, ki praviloma prinaša sneg.
Poglej Geografija Antarktike in Blizzard
Bouvetov otok
Bouvetov otok (norveško Bouvetøya) je nenaseljen otok v južnem Atlantskem oceanu, jugo-jugozahodno od Rta dobrega upanja v južni Afriki.
Poglej Geografija Antarktike in Bouvetov otok
Celina
Celine ločene po barvah Celína ali kontinènt (latinsko continere - držati skupaj) je velika nepretrgana površina kopnega na planetu Zemlja.
Poglej Geografija Antarktike in Celina
Ciklon
Cikloni so velika sklenjena območja nizkega zračnega tlaka.
Poglej Geografija Antarktike in Ciklon
D'Urvillovo morje
D'Urvillovo morje na Vzhodni Antarktiki. D'Urvillovo morje je morje v Južnem oceanu, severno od obale Adelijine dežele, Vzhodna Antarktika.
Poglej Geografija Antarktike in D'Urvillovo morje
Evropocentrizem
Evropocentrizem ali evrocentrizem je posebna oblika etnocentrizma, ki druge etnične kulture presoja z evropskimi merili.
Poglej Geografija Antarktike in Evropocentrizem
Francoska južna in antarktična ozemlja
Francoska južna in antarktična ozemlja so čezmorsko ozemlje Francije od leta 1955.
Poglej Geografija Antarktike in Francoska južna in antarktična ozemlja
Indijski ocean
right Índijski oceán je tretje največje vodno telo na svetu, pokriva namreč približno petino vodne površine Zemlje.
Poglej Geografija Antarktike in Indijski ocean
Islandija
Islandija (islandsko Ísland) je otoška država v severnem Atlantskem oceanu, med Grenlandijo in Britanskim otočjem, severozahodno od Ferskih otokov.
Poglej Geografija Antarktike in Islandija
Južna Georgija in Južni Sandwichevi otoki
Zastava Zemljevid Satelitska slika Južne Georgije, pokrite s snegom Južna Georgija in Južni Sandwichevi otoki (South Georgia and the South Sandwich Islands) sta čezmorski ozemlji Združenega kraljestva v južnem Atlantskem oceanu, ki si ju lasti tudi Argentina.
Poglej Geografija Antarktike in Južna Georgija in Južni Sandwichevi otoki
Južna polobla
Fotografija Zemlje (oziroma Modra frnikola) z odprave Apollo 17 je bila v izvirniku posneta tako, da je bil južni tečaj obrnjen navzgor. Južna polobla poudarjena z rumeno (Antarktika ni prikazana). Plakat z legendo "Ushuaia, konec sveta". Ushuaia v Argentini je najjužnejše mesto na svetu.
Poglej Geografija Antarktike in Južna polobla
Južni ocean
Mednarodne hidrografske organizacije (2002) konvergence Antarktike, ki jo znanstveniki včasih uporabljajo kot razmejitev Južnega oceana.Júžni oceán, poznan tudi kot Antárktični oceán obsega najjužnejše vode Svetovnega oceana, ki so običajno označene južno od 60.
Poglej Geografija Antarktike in Južni ocean
Južni Shetlandski otoki
Zemljevid otočja Južno Shetlandsko otočje (angleško South Shetland Islands) je veriga otokov v Južnem oceanu, okrog 120 km oddaljena od obale Antarktike.
Poglej Geografija Antarktike in Južni Shetlandski otoki
Južni tečaj
Júžni tečáj ali Júžni pól je najjužnejša točka na Zemlji.
Poglej Geografija Antarktike in Južni tečaj
Južni tečajnik
Zemljevid sveta z označenim južnim tečajnikom Južni tečajnik je eden od petih glavnih vzporednikov, ki se trenutno nahaja na 66° 33′ 39″ južne geografske širine.
Poglej Geografija Antarktike in Južni tečajnik
Kamnina
Gabro Sedimentni peščenjak s pasovi železovega oksida Metamorfni pasasti gnajs Kamacit Črni tektit ZRN Kamnína (tudi kamenína) je trden naraven skupek mineralov in/ali mineraloidov.
Poglej Geografija Antarktike in Kamnina
Kril
Kril (znanstveno ime Euphausiacea) je red višjih rakov s približno 110 opisanimi vrstami, ki živijo v vseh svetovnih oceanih.
Poglej Geografija Antarktike in Kril
Led
Blok ledu na Islandiji Léd je zmrznjena trdna oblika vode.
Poglej Geografija Antarktike in Led
Ledena polica
Antarktičnega polotoka Ledena polica je velika plavajoča plošča ledu, ki predstavlja nadaljevanje ledenega pokrova na ravni morske gladine.
Poglej Geografija Antarktike in Ledena polica
Ledeni pokrov
Sestavljena satelitska slika Antarktike V glaciologiji je ledeni pokrov, znan tudi kot celinski ledenik, masa ledeniškega ledu, ki pokriva okoliški teren in je večja od 50.000 km2.
Poglej Geografija Antarktike in Ledeni pokrov
Ledeniški srenec
Ledeniški srenec ali firn (nemško firn - "lanski sneg") je delno stisnjen névé, vrsta snega, ki je ostal iz preteklih sezon in je bil prekristaliziran v gostejšo snov.
Poglej Geografija Antarktike in Ledeniški srenec
Morska gladina
Mrtvim morjem. Srednja gladina morja ali povprečna nadmorska višina (MSL) (pogosto skrajšano na morska gladina ali gladina morja) je povprečna gladina ene ali več vodnih teles Zemlje, s katere se lahko merijo podatki, kot je višina.
Poglej Geografija Antarktike in Morska gladina
Ničelni poldnevnik
Greenwiški poldnevnik je splošno sprejet ničelni poldnevnik na Zemlji Ničelni, tudi začetni ali glavni poldnevnik, je poldnevnik (črta zemljepisne dolžine), za katerega je v geografskem koordinatnem sistemu sprejeto, da ima zemljepisno dolžino 0 º.
Poglej Geografija Antarktike in Ničelni poldnevnik
Otok Heard in otočje McDonald
Otok Heard in otočje McDonald so skupina nenaseljenih otokov v Indijskem oceanu s položajem 53°6' južne zemljepisne širine in 72°31' vzhodne zemljepisne dolžine, približno na dveh tretjinah poti od Madagaskarja do Antarktike.
Poglej Geografija Antarktike in Otok Heard in otočje McDonald
Otok Petra I.
Otok Petra I. (norveško Peter I Øy) je 243 km² velik otok ognjeniškega nastanka, ki leži približno 450 km od zahodne obale Antarktike na položaju 68° 50' južne geografske širine in 90° 35' zahodne geografske dolžine.
Poglej Geografija Antarktike in Otok Petra I.
Ozonska plast
Ozonska plast je del zemeljske atmosfere, ki vsebuje relativno visoke koncentracije ozona (O3).
Poglej Geografija Antarktike in Ozonska plast
Polarno območje
Polarno območje se nahaja severno od 66˚33 tečajnika, pa vse do Severnega tečaja oziroma na jugu do Južnega tečaja.
Poglej Geografija Antarktike in Polarno območje
Rakovice
Rakovice, tudi kratkorepci (znanstveno ime Brachyura) uvrščamo med deseteronožce, ker imajo pet parov nog hodilk.
Poglej Geografija Antarktike in Rakovice
Rossov otok
Zemljevid Rossovega otoka Morski led z Rossovim otokom v ozadju na 77° 30' južne zemljepisne širine in 168° vzhodne zemljepisne dolžine. Rossov otok (angleško Ross Island) je ognjeniški podantarktični otok v Rossovem morju, ki obliva Antarktiko.
Poglej Geografija Antarktike in Rossov otok
Rossova ledena polica
Rossova ledena polica leta 1997 Rossova ledena polica (angleško Ross Ice Shelf) je največja ledena polica Antarktike.
Poglej Geografija Antarktike in Rossova ledena polica
Rossovo morje
Rossovo morje je globok zaliv južnega oceana pri Antarktiki, med Viktorijino deželo in Deželo Marie Byrd ter znotraj Rossovega zaliva.
Poglej Geografija Antarktike in Rossovo morje
Seznam antarktičnih in podantarktičnih otokov
Antarktika s podantarktičnimi otoki Podantárktični ôtoki so otoki v Južnem oceanu, ki obkrožajo celino Antarktiko.
Poglej Geografija Antarktike in Seznam antarktičnih in podantarktičnih otokov
Stratovulkan
Stratovulkan »Cono de Arita«, Salta (Argentina) Skica prereza stratovulkana Stratovulkan, imenovan tudi kompozitni vulkan je visok, stožčasto oblikovan ognjenik, ki je sestavljen iz mnogo plasti strjene lave in vulkanskega pepela.
Poglej Geografija Antarktike in Stratovulkan
The New York Times
Naslovnica New York Timesa, 29. junija 1914 The New York Times je ameriški dnevnik, ki od leta 1851 izhaja v New Yorku.
Poglej Geografija Antarktike in The New York Times
Tihi ocean
Tíhi oceán, znan tudi kot Pacífiški oceán ali Pacífik (iz španske besede Pacífico, ki pomeni miren, spokojen) je največje vodno telo na svetu, saj s 165,2 milijoni km² pokriva kar tretjino površine Zemlje.
Poglej Geografija Antarktike in Tihi ocean
Univerza v Edinburgu
Univerza v Edinburgu je javna univerza s sedežem v mestu Edinburg na Škotskem.
Poglej Geografija Antarktike in Univerza v Edinburgu
Veter
Véter je naravno gibanje zraka, ki ga povzroči sila zaradi razlik v zračnem tlaku.
Poglej Geografija Antarktike in Veter
Vetrovni stržen
Vetrovni strženi (Jet streams) so visokohitrostni vetrovi, ki pihajo na višini tropopavze (približno 7–15 km) – med troposfero in stratosfero.
Poglej Geografija Antarktike in Vetrovni stržen
Vinsonov masiv
Vinsonov masiv ali gora Vinson je velik gorski masiv Antarktike, ki je dolg 21 km in širok 13 km.
Poglej Geografija Antarktike in Vinsonov masiv
Vostok (jezero)
Vostok (dobesedno »Vzhod«) je največje od skoraj 400 znanih sladkovodnih jezer, ki ležijo globoko pod pokrovom večnega ledu na Antarktiki.
Poglej Geografija Antarktike in Vostok (jezero)
Weddllovo morje
Južnega oceana Weddllovo morje tudi Weddellovo morje je morje v Južnem oceanu, ki vsebuje Weddllov oceanski vrtinec.
Poglej Geografija Antarktike in Weddllovo morje
Zahodna Antarktika
Skoraj prazen zemljevid Zahodne Antarktike Označen zemljevid Antarktike z Zahodno Antarktiko na levi. Zahodna Antarktika ali Mala Antarktika, ena od dveh glavnih regij Antarktike, je del te celine, ki leži na zahodni polobli in vključuje Antarktični polotok.
Poglej Geografija Antarktike in Zahodna Antarktika
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Geografija Antarktike in Zemlja