Kazalo
41 odnosi: Aluminij, Andezit, Železo, Bazalt, Bronzit, Dacit, Diorit, Dvolomnost, Gabro, Granulit, Hermann–Mauguinova notacija, Hondrula, Kalcij, Kamnina, Kimberlit, Krom, Lojevec, Magma, Magmatska kamnina, Magnezij, Meglica, Metamorfne kamnine, Meteorit, Mineral, Mohsova trdotna lestvica, Monoklinski kristalni sistem, Norveška, Olivin, Ortorombski kristalni sistem, Osončje, Peridotit, Piroksen, Pleohroizem, Polimorfizem (kristalografija), Prostorska skupina, Razkolnost, Rogovača, Silikat, Sljuda, Specifična teža, Zemljin plašč.
- Magnezijevi minerali
Aluminij
Alumínij (iz latiskega alumen – grenka sol, galun) je kemijski element s simbolom Al in vrstnim številom 13.
Poglej Enstatit in Aluminij
Andezit
ZDA)USGS: Stewart Park Andesite http://pubs.usgs.gov/imap/i2799/photos/24-Stewart_Peak_andesite.html Vzorec andezita mandljastimi mehurji, napolnjenimi z zeolitom; velikost vzorca je 8 cm Diagram QAPF Diagram TAS: andezitu pripada polje O2 Andezit je temno obarvana finozrnata ekstruzivna magmatska kamnina (predornina) s srednjo sestavo in afanitsko do porfiritsko teksturo.
Poglej Enstatit in Andezit
Železo
Železo je kemični element s simbolom Fe (iz latinskega ferrum) in vrstnim številom 26.
Poglej Enstatit in Železo
Bazalt
Bazalt Bazált je pogosta siva do črna bazična ekstruzivna magmatska kamnina.
Poglej Enstatit in Bazalt
Bronzit
Bronzit je magnezijev železov silikat s kemijsko formulo (Mg,Fe)2.
Poglej Enstatit in Bronzit
Dacit
Dacit Diagram QAPF z označenim položajem dacita diagramu TAS Dacit je vulkanska kamnina, ki je sestavljena iz kremena, natrijevih-kalijevih glinencev in obarvanih mineralov, med katerimi prevladuje rogovača.
Poglej Enstatit in Dacit
Diorit
Diorit diagramu QAPF Diorit je siva do temno siva, včasih tudi črna ali modrikasto siva srednja intruzivna magmatska kamnina (globočnina), ki je sestavljena predvsem iz srednjih plagioklazov (najpogosteje andezina), biotita, rogovače in/ali piroksena.
Poglej Enstatit in Diorit
Dvolomnost
Vstopni žarek se razcepi na dva dela: redni in izredni žarek, ki sta polarizirana (redni žarek parvokotno na os simetrije, izredni žarek pa vzporedno z osjo simetrije). Opomba:Smer optične osi se ne ujema z robovi prikazane kocke. Dvolomnost na kalcitu. Dvolomnost ali dvojna refrakcija je pojav v katerem se pri prehodu skozi nekatere anizotropne snovi, žarek razdeli na dva žarka.
Poglej Enstatit in Dvolomnost
Gabro
ZDA) Povečana slika zgornjega vzorca Gabro kot ksenolit v granitu Glavni greben gorovja Cuillin, Isle of Skye, Škotska, zgrajen iz gabra Gabro je temna, grobo zrnata intrutzivna mafična magmatska kamnina, ki je sestavljena večinoma iz bazičnih plagioklazov in monoklinskih piroksenov (klinopiroksenov).
Poglej Enstatit in Gabro
Granulit
Primerek granulita Granuliti so metamorfne kamnine, ki imajo izrazito zrnato strukturo.
Poglej Enstatit in Granulit
Hermann–Mauguinova notacija
Hermann–Mauguinova notacija se uporablja v kristalografiji za opis elementov simetrij točkovnih, ploskovnih in prostorskih grup.
Poglej Enstatit in Hermann–Mauguinova notacija
Hondrula
Hondrule v hondritu Grassland. Za primerjavo je dodamo milimetersko merilo. Hondrula je okroglo zrno, ki ga lahko najdemo v hondritih.
Poglej Enstatit in Hondrula
Kalcij
Kálcij (latinsko calcium) je kemični element s simbolom Ca in vrstnim številom 20.
Poglej Enstatit in Kalcij
Kamnina
Gabro Sedimentni peščenjak s pasovi železovega oksida Metamorfni pasasti gnajs Kamacit Črni tektit ZRN Kamnína (tudi kamenína) je trden naraven skupek mineralov in/ali mineraloidov.
Poglej Enstatit in Kamnina
Kimberlit
Ontariu, Kanada Kimberlit je vrsta peridotita, ki vsebuje olivin in sljude, včasih pa se v njej nahajajo tudi diamanti.
Poglej Enstatit in Kimberlit
Krom
Króm (latinsko chromium iz grške besede chroma; barva) je kemični element s simbolom Cr in atomskim številom 24 v periodnem sistemu.
Poglej Enstatit in Krom
Lojevec
Lójevec je magnezijev silikat hidroksid s kemijsko formulo H2Mg3(SiO3)4 ali Mg3Si4O10(OH)2.
Poglej Enstatit in Lojevec
Magma
Magma iz ognjenika na Havajih Magma (grško: mágma – zgnetena masa) ali žarja je zmes raztaljene kamnine, suspendiranih trdnih snovi in hlapnih snovi, na primer vode in ogljikovega dioksida, ki nastaja pod Zemljino površino in lahko obstaja tudi na drugih zemeljskih planetih.
Poglej Enstatit in Magma
Magmatska kamnina
> 65 Ma Col-end Magmatske kamnine ali magmatiti (grško: mágma – zgnetena masa) so kamnine, ki so nastale s strjevanjem taline kamnin s kristalizacijo ali brez nje.
Poglej Enstatit in Magmatska kamnina
Magnezij
Magnézij (latinsko magnesium) je kemijski element, ki ima v periodnem sistemu simbol Mg in atomsko število 12.
Poglej Enstatit in Magnezij
Meglica
HST - WFPC2. Meglíca (tudi nébula; latinsko množina nebulae – megla) je medzvezdni oblak prašnih delcev in plinov.
Poglej Enstatit in Meglica
Metamorfne kamnine
Metamorfne kamnine so skupina kamnin, ki nastajajo s preoblikovanjem že obstoječe kamnine, protolita, v novo kamnino v postopku metamorfizma.
Poglej Enstatit in Metamorfne kamnine
Meteorit
Kosi meteroita (Foto: NASA/JSC) Meteorít (tudi izpodnébnik) (grško meteron - pojav na nebu) je kamnit ali kovinski del snovi, ki pade na zemeljsko površje iz vesolja.
Poglej Enstatit in Meteorit
Mineral
Različni minerali Rudnina ali mineral (iz latinske besede za rudnino: minerale) je naravna spojina z značilno kristalno zgradbo, nastala s pomočjo geoloških procesov.
Poglej Enstatit in Mineral
Mohsova trdotna lestvica
Mohsovo trdòtno léstvico je leta 1812 sestavil nemški geolog in mineralog Friedrich Mohs za merjenje trdote mineralov in umetnih snovi.
Poglej Enstatit in Mohsova trdotna lestvica
Monoklinski kristalni sistem
Monoklinski kristali ortoklaza Monoklinski kristalni sistem ali monoklinska singonija je eden od sedmih kristalnih sistemov.
Poglej Enstatit in Monoklinski kristalni sistem
Norveška
Norveška (uradno Kraljevina Norveška) je država in ustavna monarhija v Severni Evropi, ki zaseda zahodni del Skandinavskega polotoka.
Poglej Enstatit in Norveška
Olivin
Mineral olivin je magnezijev - železov silikat s formulo (Mg,Fe)2SiO4 v kateri vsebnost magnezija in železa niha med dvema skrajnima članoma vrste: forsterit (bogat na Mg) in fajalit (bogat na Fe).
Poglej Enstatit in Olivin
Ortorombski kristalni sistem
Ortorombski kristalni sistem ali ortorombska singonija je eden od sedmih kristalnih sistemov oziroma mrežnih točkovnih skupin.
Poglej Enstatit in Ortorombski kristalni sistem
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Poglej Enstatit in Osončje
Peridotit
Peridotit ksenolit z veliko vsebnostjo olivina (San Carlos, jugozahodne ZDA) Peridotit je gosta grobo zrnata magmatska kamnina, sestavljena pretežno iz mineralov olivina in piroksena.
Poglej Enstatit in Peridotit
Piroksen
ZDA) v katerem so ortopiroksen (črn), diopsid, ki vsebuje krom (svetko zelen) in prevladujoči olivin (rumeno zelen), ki je značilen za peridotite; finozrnata siva kamnina je bazalt. Pirokseni so skupina pomembnih kamninotvornih inosilikatnih mineralov, ki se pojavljajo v mnogih magmatskih in metamorfnih kamninah.
Poglej Enstatit in Piroksen
Pleohroizem
Pleohroizem ali mnogobarvitost (tudi polihroizem) (ime je sestavljeno iz dveh grških besed πλέων (več) in χρῶμα (barva)) je optični pojav pri katerem se pojavijo različne barve v posameznih zrnih minerala, če jih opazujemo pod različnimi koti.
Poglej Enstatit in Pleohroizem
Polimorfizem (kristalografija)
V kristalografiji je polimorfizem sposobnost trdnine, da ima več kot eno kristalno strukturo.
Poglej Enstatit in Polimorfizem (kristalografija)
Prostorska skupina
V kristalografiji je prostorska skupina ali kristalografska skupina ali Fedorova skupina kristala opis njegove simetrije, ki ima lahko eno od 230 možnih simetrij.
Poglej Enstatit in Prostorska skupina
Razkolnost
Zeleni fluorit z izrazito razkolnostjo Biotit z osnovno razkolnostjo Razkolnost je nagnjenje kristaliničnih snovi, da se cepijo vzdolž določenih kristalografskih strukturnih ploskev.
Poglej Enstatit in Razkolnost
Rogovača
Rogovača je niz kompleksnih nitastih silikatnih mineralov (inosilikatov) z dvojnimi verigami tetraedrov, ki spada v skupino amfibolov.
Poglej Enstatit in Rogovača
Silikat
Tetraedrični silikatni anion Kondenzirani dvojni tetraeder Silikati so soli in estri ortosilicijeve kisline H4SiO4 (SiO2•2H2O) in njenih kondenzatov.
Poglej Enstatit in Silikat
Sljuda
Sljuda v luskah Sljuda je skupina naravnih dvoosnih filosilikatnih mineralov, katerih kemijska sestava vsebuje silikate kalija, magnezija ali aluminija.
Poglej Enstatit in Sljuda
Specifična teža
Specífična téža (oznaka \sigma\!\, ali \gamma\!\) je fizikalna količina za merjenje razmerja med težo F_\!\, in prostornino telesa V: kjer je.
Poglej Enstatit in Specifična teža
Zemljin plašč
Spodnji plašč Plašč je del zemeljskih planetov ali drugih trdnih teles, ki so dovolj velika, da je njihova notranjost razslojena po gostoti.
Poglej Enstatit in Zemljin plašč