Kazalo
29 odnosi: Binomski koeficient, Celo število, Determinanta, Eugène Charles Catalan, Faktor, Hankelova matrika, Hanojski stolpi, Kartezični koordinatni sistem, Kombinatorika, Leonhard Euler, Matematika, Mnogokotnik, Mreža, Naravno število, Nevtralni element, Oklepaj, Permutacija, Rekurzija, Schröderjevo število, Trikotnik, Zaporedje, 1 (število), 132 (število), 14 (število), 1887, 1999, 2 (število), 42 (število), 5 (število).
- Celoštevilska zaporedja
Binomski koeficient
Binómski koeficiènt naravnega števila n in celoštevilčnega k je v matematiki koeficient, ki nastopa v razčlenjeni obliki binoma (x + y)n.
Poglej Catalanovo število in Binomski koeficient
Celo število
Množica célih števíl, običajno označena kot Z (Z ali \mathbb) (število) je določena kot množica ekvivalenčnih razredov urejenih parov naravnih števil N x N z ekvivalenčno relacijo (a, b) ~ (c, d), pri kateri velja: Dvočleni aritmetični operaciji seštevanja in množenja celih števil sta določeni z: Običajno se razred (a, b) označi z znakom n, če velja b ≤ a in −n, če je a ≤ b, kjer je n poljubno naravno število, da velja a.
Poglej Catalanovo število in Celo število
Determinanta
Determinanta je preslikava, ki kvadratni matriki priredi število.
Poglej Catalanovo število in Determinanta
Eugène Charles Catalan
Eugène Charles Catalan, belgijski matematik, * 30. maj 1814, Brugge (Bruges), Belgija, † 14. februar 1894, Liege, Belgija.
Poglej Catalanovo število in Eugène Charles Catalan
Faktor
Fáktor (tudi činítelj) se v matematiki nanaša na več pojmov.
Poglej Catalanovo število in Faktor
Hankelova matrika
Hankelova matrika je kvadratna matrika, ki ima na vseh stranskih diagonalah (potekajo od desne strani zgoraj do leve strani spodaj pod ali nad glavno diagonalo) samo konstantne vrednosti.
Poglej Catalanovo število in Hankelova matrika
Hanojski stolpi
Hanojski stolpi oziroma problem Hanojskega stolpa je igra ali uganka s področja razvedrilne matematike.
Poglej Catalanovo število in Hanojski stolpi
Kartezični koordinatni sistem
Kartézični koordinátni sistém je pravokotni koordinatni sistem, ki ga določata dve (v dvorazsežnem prostoru) ali tri (v trirazsežnem) med seboj pravokotni osi.
Poglej Catalanovo število in Kartezični koordinatni sistem
Kombinatorika
rešetki 15 × 15. Kombinatórika je matematična disciplina, ki preučuje končne ali števne diskretne strukture, na koliko načinov je možno razporediti, preurediti oziroma izbrati določeno množico elementov iz množice s končno mnogo elementi.
Poglej Catalanovo število in Kombinatorika
Leonhard Euler
Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Poglej Catalanovo število in Leonhard Euler
Matematika
Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.
Poglej Catalanovo število in Matematika
Mnogokotnik
Mnogokótnik (tudi vèčkótnik in s tujko poligón) je ravninski geometrijski lik, ki ga oklepa enostavna sklenjena lomljenka.
Poglej Catalanovo število in Mnogokotnik
Mreža
Beseda mreža ima lahko več pomenov.
Poglej Catalanovo število in Mreža
Naravno število
Narávno števílo je katerokoli število iz neskončne množice pozitivnih celih števil.
Poglej Catalanovo število in Naravno število
Nevtralni element
Nevtrálni elemènt ali identitéta I (označen tudi z E (- enota), e ali 1, pa tudi 0) grupe, oziroma pripadajoče matematične strukture S je v matematiki poseben edini element, za katerega za vsak a \in S velja: Nevtralni element imenujemo tudi enotski element.
Poglej Catalanovo število in Nevtralni element
Oklepaj
Oklepáj je nekončno dvodelno ločilo, sestavljeno iz uklepaja in zaklepaja, ki z obeh strani oklepa besedo, številko, stavek...
Poglej Catalanovo število in Oklepaj
Permutacija
Permutácija (oznaka P(n, k) \) (iz latinske besede permutare, kar pomeni zamenjati) je v matematiki z medsebojnimi zamenjavami preurejeno zaporedje znanega končnega števila elementov (pri tem pa število elementov ostane enako).
Poglej Catalanovo število in Permutacija
Rekurzija
Rekurzivna slika, na kateri je rekurzivna slika, na kateri je rekurzivna slika, na kateri... Vizualna oblika rekurzije, znana tudi kot Drostejev pojav. Ženska na sliki drži objekt, ki vsebuje manjšo sliko nje same, ki drži isti objekt, in ta spet vsebuje manjšo sliko z njo samo, ki drži isti objekt itd Rekúrzija v matematiki in računalništvu pomeni podajanje funkcije na tak način, da se v definiciji sklicujemo na to isto funkcijo (vendar pri drugačnem argumentu).
Poglej Catalanovo število in Rekurzija
Schröderjevo število
Schröderjeva števila so v matematiki členi zaporedja naravnih števil določeni z rekurenčno enačbo: Schröderjeva števila predstavljajo število poti na mreži (n + 1) × (n + 1) v kartezični ravnini, ki potekajo od izhodišča (0,0) do točke (n,n) in ne vsebujejo nobene točke nad premico y.
Poglej Catalanovo število in Schröderjevo število
Trikotnik
Trikotnik Trikotnik je eden osnovnih geometrijskih likov.
Poglej Catalanovo število in Trikotnik
Zaporedje
Zaporédje je v matematiki vsaka množica objektov, po navadi števil, ki je razporejena tako, da je en njen element a_0 prvi, en element a_1 drugi, en element a_3 itd.
Poglej Catalanovo število in Zaporedje
1 (število)
1 (êna) je najmanjše naravno število, za katero velja 1.
Poglej Catalanovo število in 1 (število)
132 (število)
132 (stó dváintrídeset) je naravno število, za katero velja 132.
Poglej Catalanovo število in 132 (število)
14 (število)
14 (štírinajst ali štirinájst) je naravno število, za katero velja 14.
Poglej Catalanovo število in 14 (število)
1887
1887 (MDCCCLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Catalanovo število in 1887
1999
1999 (MCMXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Catalanovo število in 1999
2 (število)
2 (dvá) je naravno število, za katero velja 2.
Poglej Catalanovo število in 2 (število)
42 (število)
200px 42 (dváinštírideset) je naravno število, za katero velja 42.
Poglej Catalanovo število in 42 (število)
5 (število)
5 (pét) je naravno število, za katero velja 5.
Poglej Catalanovo število in 5 (število)