Kazalo
75 odnosi: Andrej II. Ogrski, Árpádovci, Štajerska (vojvodina), Štefan Uroš I., Štefan V. Ogrski, Ögedej, Balkan, Batu kan, Béla II. Ogrski, Béla III., Beneška republika, Benediktinska opatija v Pannonhalmi, Beograd, Berke, Boril, Bosna, Braničevo, Bratislava, Budim, Cistercijani, Dalmacija, Domald Sidraški, Dominikanci, Drava, Drugo bolgarsko cesarstvo, Elizabeta Ogrska, Esztergom, Frančiškani, Friderik II. Prepirljivi, Géza II. Ogrski, Hrvaška, Jadransko morje, Jeruzalem, Judje, Karpati, Klis, Konstantin Tih, Krščanstvo, Križarske vojne, Kumani, Kurultaj, Ludvik IX. Francoski, Lvov, Minoriti, Mongoli, Muslimani, Nikejsko cesarstvo, Ogrska, Otokar II. Přemysl, Papež Gregor IX., ... Razširi indeks (25 več) »
- Árpádovci
- Hrvaški kralji
- Madžarski vladarji
- Ogrski kralji
- Rojeni leta 1206
- Umrli leta 1270
- Vojvode Štajerske
Andrej II. Ogrski
Andrej II.
Poglej Béla IV. Ogrski in Andrej II. Ogrski
Árpádovci
Árpádovci, dinastija, ki je na prehodu v 10.
Poglej Béla IV. Ogrski in Árpádovci
Štajerska (vojvodina)
Vojvodski klobuk, pokrivalo štajerskih vojvod Štájerska, vojvodina Svetorimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Habsburške monarhije, ki je obstajala do leta 1918.
Poglej Béla IV. Ogrski in Štajerska (vojvodina)
Štefan Uroš I.
Štefan Uroš I. (srbsko Стефан Урош I, Stefan Uroš I), znan tudi kot Uroš Veliki (srbsko Урош Велики, Uroš Veliki) je bil od leta 1243 do 1276 kralj Srbije.
Poglej Béla IV. Ogrski in Štefan Uroš I.
Štefan V. Ogrski
Štefan V. (madžarsko V. István, hrvaško Stjepan V., slovaško Štefan V) jo bil kralj Ogrske in Hrvaške (1270-1272) in vojvoda Štajerske (1258-1260), * pred 18. oktobrom 1239, † 6. avgust 1272, otok Csepel, Pešta, Ogrsko kraljestvo. Bil je najstarejši sin kralja Béle IV.
Poglej Béla IV. Ogrski in Štefan V. Ogrski
Ögedej
Ögedej kan (mongolsko Өгэдэй, Ögedej, včasih tudi Ogotaj ali Oktaj), drugi veliki kan (kagan) Mongolskega cesarstva, * okrog 1186, † 1241 Ögedej je bil tretji Džingiskanov sin.
Poglej Béla IV. Ogrski in Ögedej
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Poglej Béla IV. Ogrski in Balkan
Batu kan
Batu kan (mongolsko Бат хан, Bat han, poslovenjeno Trdni kan), znan tudi kot Sain kan (poslovenjeno Dobri kan) in car Batu, je bil mongolski vladar in ustanovitelj Zlate horde, dela Mongolskega cesarstva, v kateri je vladal od leta 1240 do 1255, * okoli 1205, Mongolija, † 1255, Saraj.
Poglej Béla IV. Ogrski in Batu kan
Béla II. Ogrski
Béla II. ali Béla II.
Poglej Béla IV. Ogrski in Béla II. Ogrski
Béla III.
Béla III. (madžarsko: III. Béla, hrvaško: Bela III, slovaško: Belo III), kralj Madžarske in kralj Hrvaške (1172-1196), vojvoda Hrvaške in Dalmacije (1161-1163), pripadnik dinastije Árpádovcev, * okrog 1148, † 23. april 1196.
Poglej Béla IV. Ogrski in Béla III.
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Poglej Béla IV. Ogrski in Beneška republika
Benediktinska opatija v Pannonhalmi
Benediktinska opatija Pannonhalma (latinsko Archiabbatia ali Abbatia Territorialis Sancti Martini in Monte Pannoniae, madžarsko Pannonhalmi Bencés Főapátság) je srednjeveški samostan v Pannonhalmi v severozahodni Madžarski in eden od najstarejših zgodovinskih spomenikov na Madžarskem.
Poglej Béla IV. Ogrski in Benediktinska opatija v Pannonhalmi
Beograd
Béograd (staroslovensko /idr. jezikih/ Belgrad, Beligrad) (44°49'14 severno, 20°27'44 vzhodno(WG), 116,75 m) je glavno mesto Srbije, v katerem živi okoli 1,3 milijone ljudi (samo mesto).
Poglej Béla IV. Ogrski in Beograd
Berke
Berke Kan, mongolski vladar, * 1208, † 1266.
Poglej Béla IV. Ogrski in Berke
Boril
Boril (bolgarsko Борил, Boril) je bil bolgarski cesar (car), ki je vladal od leta 1207 do 1218.
Poglej Béla IV. Ogrski in Boril
Bosna
Bosna v sedanjih mejah Bosna je zgodovinska in geografska regija Bosne in Hercegovine.
Poglej Béla IV. Ogrski in Bosna
Braničevo
Mesto Braničevo v Srbskem despotatu leta 1422 Braničevo (srbsko Браничево, Braničevo) je geografska regija v vzhodni centralni Srbiji, večinoma v Upravnem okrožju Braničevo.
Poglej Béla IV. Ogrski in Braničevo
Bratislava
Bratislava (Pozsony,, po starem pravopisu Preßburg, do 1919 slovaško Prešporok/Prešporek oz. češko Prešpurk) je glavno mesto Slovaške in z okoli pol milijona prebivalci (370.000, z okolico pa ocenjeno na 720.000) hkrati tudi največje mesto te države, a je glede na velikost Slovaške razmeroma majhna prestolnica, ker ima to vlogo komaj okoli sto let.
Poglej Béla IV. Ogrski in Bratislava
Budim
Budim (madžarsko Buda, nemško Ofen, prekmursko Büdin, turško Budin) je zahodni del Budimpešte na desni obali Donave.
Poglej Béla IV. Ogrski in Budim
Cistercijani
Cistercijani tudi cistercijanci (lat. Ordo cisterciensis.
Poglej Béla IV. Ogrski in Cistercijani
Dalmacija
Dalmacija (hrvaško Dalmacija, latinsko Dalmatia, italijansko Dalmazia) je regija vzhodne obale Jadranskega morja, ki večji del leži na ozemlju Hrvaške.
Poglej Béla IV. Ogrski in Dalmacija
Domald Sidraški
Domald Sidraški je bil vpliven dalmatinski plemič, * okrog 1160, † okrog 1243.
Poglej Béla IV. Ogrski in Domald Sidraški
Dominikanci
Sveti Dominik Dominikanci (latinsko: Ordo praedicatorum, slovensko: Red pridigarjev - kratica: OP) so katoliški red bratov pridigarjev, ki ga je ustanovil sveti Dominik v 13.
Poglej Béla IV. Ogrski in Dominikanci
Drava
Drava je reka v Srednji Evropi, desni pritok Donave.
Poglej Béla IV. Ogrski in Drava
Drugo bolgarsko cesarstvo
Drugo bolgarsko cesarstvo (bolgarsko Второ българско царство, Vtorо Bălgarskо carstvo) je bila srednjeveška bolgarska država, ki je obstajala od leta 1185 do 1396 ali 1422.
Poglej Béla IV. Ogrski in Drugo bolgarsko cesarstvo
Elizabeta Ogrska
Elizabeta Ogrska, svetnica, tretjerednica in dobrodelnica, * 7. julij 1207, Sárospatak, Ogrska (danes Madžarska) ali Pozsony, Ogrska (danes Bratislava, Slovaška); † 17. november 1231, Marburg, Turingija, Sveto rimsko cesarstvo (danes: Hessen, Nemčija).
Poglej Béla IV. Ogrski in Elizabeta Ogrska
Esztergom
Esztergom je mesto s približno 30.000 prebivalci na severu Madžarske, v županiji Komárom-Esztergom.
Poglej Béla IV. Ogrski in Esztergom
Frančiškani
Manjši bratje iz observance, v slovenščini: frančiškani, kratica: OFM, je naziv enega izmed cerkvenih redov, ki delujejo na podlagi duhovnosti svetega Frančiška Asiškega.
Poglej Béla IV. Ogrski in Frančiškani
Friderik II. Prepirljivi
Friderik II. (25. april 1211 – 15. junij 1246), znan kot Friderik Prepirljivec (Friedrich der Streitbare), je bil Vojvoda Avstrije in Štajerske od leta 1230 do svoje smrti.
Poglej Béla IV. Ogrski in Friderik II. Prepirljivi
Géza II. Ogrski
Géza II. (II. Géza., Gejza II..), hrvaški in ogrski kralj (1141-1162), * 1130, † 31. maj 1162, pripadnik dinastije Árpádovcev.
Poglej Béla IV. Ogrski in Géza II. Ogrski
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Béla IV. Ogrski in Hrvaška
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Poglej Béla IV. Ogrski in Jadransko morje
Jeruzalem
Jerúzalem (svetopisemsko in tradicionalno sefardsko hebrejsko יְרוּשָׁלַםִ) je starodavno bližnjevzhodno mesto s ključnim pomenom v judovstvu, krščanstvu in islamu.
Poglej Béla IV. Ogrski in Jeruzalem
Judje
Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.
Poglej Béla IV. Ogrski in Judje
Karpati
Karpati so gorovje v Srednji in Vzhodni Evropi, ki se v loku razteza od Češke na severozahodu preko Slovaške, Poljske, Madžarske in Ukrajine do Romunije in Srbije na jugu.
Poglej Béla IV. Ogrski in Karpati
Klis
Klis je naselje na Hrvaškem, ki je središče občine Klis v Splitsko-dalmatinski županiji.
Poglej Béla IV. Ogrski in Klis
Konstantin Tih
Konstantin Tih (bolgarsko Константин Тих, Konstantin Tih) ali Konstantin I. Tih-Asen (bolgarsko Константин I ТихAсeн, Konstantin I Tih-Asen) je bil bolgarski cesar (car), ki je vladal od leta 1257 do 1277, * ni znano, † 1277.
Poglej Béla IV. Ogrski in Konstantin Tih
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Béla IV. Ogrski in Krščanstvo
Križarske vojne
prvo križarsko vojno Križarske vojne so bili vojaški podvigi Latinske rimokatoliške cerkve od sredine srednjega veka vse do konca poznega srednjega veka.
Poglej Béla IV. Ogrski in Križarske vojne
Kumani
''Poselitev Kumanov in njihovih sosedov okoli leta 1200'' Kumáni (bolgarsko кумани, madžarsko kunok, rusko по́ловцы (polovci), кума́ны, за́падные кыпчаки́ (zahodni Kipčaki) ali кимаки (kimaki), turško Kumanlar) so bila nomadska plemena turškega porekla, ki so se leta 1055 začela seliti iz južnoruskih step in okrog leta 1100 prišli v Moldavijo in Vlaško.
Poglej Béla IV. Ogrski in Kumani
Kurultaj
Kurultaj (mongolsko: xural, хурул ali xuraldaan (hural, hurul ali huraldaan), turško: kurultay) je bila politična in vojaška skupščina nekdanjih mongolskih in turških poglavarjev in kanov.
Poglej Béla IV. Ogrski in Kurultaj
Ludvik IX. Francoski
Ludvik IX., splošno znan kot sveti Ludvik ali Ludvik sveti, je bil od leta 1226 do 1270 francoski kralj in najslavnejši med Kapetingi, * 25. april 1214, † 25. avgust 1270.
Poglej Béla IV. Ogrski in Ludvik IX. Francoski
Lvov
Lvov (Lwów,,,; Lemberg; L'vov) je mesto v zahodni Ukrajini in administrativno središče Lvovske oblasti.
Poglej Béla IV. Ogrski in Lvov
Minoriti
Minoriti (lat.: Ordo Fratrum Minorum) (OFMConv) so pripadniki ene od treh vej verskega reda manjših bratov, ki ga je ustanovil sveti Frančišek Asiški 29.
Poglej Béla IV. Ogrski in Minoriti
Mongoli
Mongoli so narod, ki izvira iz Altajskega gorovja in so sorodni s turškimi in tunguško-mandžurskimi narodi.
Poglej Béla IV. Ogrski in Mongoli
Muslimani
Kairu, 1865 Muslimáni (arabskoمسلمان - predani bogu) ali tudi mohamedánci (po njihovem preroku Mohamedu) so privrženci oziroma verniki islama.
Poglej Béla IV. Ogrski in Muslimani
Nikejsko cesarstvo
Nikejsko cesarstvo (grško: Βασίλειον τῆς Νίκαιας, turško: İznik İmparatorluğu) je bila največja bizantinska grška država, ki so jo ustanovili plemiči Bizantinskega cesarstva po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.
Poglej Béla IV. Ogrski in Nikejsko cesarstvo
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Béla IV. Ogrski in Ogrska
Otokar II. Přemysl
Otokar II.
Poglej Béla IV. Ogrski in Otokar II. Přemysl
Papež Gregor IX.
Papež Gregor IX., rojen kot Ugolino di Conti, je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * okrog 1145 Anagni, (Kampanija, Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo) † 22. avgust 1241 Rim (Papeška država).
Poglej Béla IV. Ogrski in Papež Gregor IX.
Papež Inocenc III.
Inocenc III. (Innocentius III); rojen kot Lotario dei Conti di Segni), papež Rimskokatoliške cerkve; * okrog 1160 Gavignano (Lacij, Papeška država), † 16. junij 1216, Perugia (Umbrija, Papeška država).
Poglej Béla IV. Ogrski in Papež Inocenc III.
Papež Inocenc IV.
Papež Inocenc IV., rojen kot Sinibaldo Fieschi, je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * okrog 1195 Genova, Genovska republika, Sveto rimsko cesarstvo, † 7. december 1254, Neapelj, Sicilsko kraljestvo.
Poglej Béla IV. Ogrski in Papež Inocenc IV.
Pešta
Stavbo madžarskega parlamenta Pešta (madžarsko Pest) je vzhodni, večinoma ravninski del današnje Budimpešte.
Poglej Béla IV. Ogrski in Pešta
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poglej Béla IV. Ogrski in Poljska
Romunija
Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Béla IV. Ogrski in Romunija
Slavonija
Zemljevid Hrvaške, označena Slavonija Slavonija Slavonija je geografska in zgodovinska panonska pokrajina v severovzhodni Hrvaški in se razprostira vzhodno od območja Križevcev ter Siska med rekama Dravo in Savo, tako da na skrajnem vzhodu doseže tudi Donavo.
Poglej Béla IV. Ogrski in Slavonija
Slovaška
Slovaška, uradno imenovana Slovaška republika (slovaško Slovenská republika), je celinska republika v Srednji Evropi, ki meji na severozahodu s Češko, na severu s Poljsko, na vzhodu z Ukrajino, na jugu z Madžarsko in na zahodu z Avstrijo.
Poglej Béla IV. Ogrski in Slovaška
Sveta dežela
Sveta dežela je naziv za deželo, kjer je živel in deloval Jezus Kristus.
Poglej Béla IV. Ogrski in Sveta dežela
Sveti sedež
Sveti sedež ali Sveta stòlica je sedež Rimske škofije in upravno središče papeževega delovanja.
Poglej Béla IV. Ogrski in Sveti sedež
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Béla IV. Ogrski in Sveto rimsko cesarstvo
Székesfehérvár
Székesfehérvár (tudi Fehérvár ('beli grad'),; nemško Stuhlweißenburg, arhaično slovensko Stolni Belgrad) je mesto z okrog 100.000 prebivalci v osrednji Madžarski, ki upravno spada v podregijo Székesfehérvári Županije Fejér.
Poglej Béla IV. Ogrski in Székesfehérvár
Teodor I. Laskaris
Nikejsko in Trapezundsko cesarstvo ter Epirski despotat; meje med državami so zelo približne Teodor I. Laskaris (grško: Θεόδωρος Α' Λάσκαρις, Theodōros I Laskaris), cesar Nikejskega cesarstva (1204-1221), * okrog 1174, † 1221.
Poglej Béla IV. Ogrski in Teodor I. Laskaris
Tisa
Tisa je ena glavnih rek srednje Evrope in Panonske nižine.
Poglej Béla IV. Ogrski in Tisa
Transilvanija
Zemljevid Romunije s Transilvanijo. Regije Banat, Crișana in Maramureș občasno dodajajo Transilvaniji Transilvanija (tudi Sedmograška ali Erdeljsko, romunsko Transilvania oziroma Ardeal, madžarsko Erdély, romsko Ardyalo, nemško Siebenbürgen) je pokrajina, ki zavzema zahodni in osrednji del današnje Romunije.
Poglej Béla IV. Ogrski in Transilvanija
Trogir
Trogir (dalmatinsko: Tragur; italijansko: Traù) je dalmatinsko mesto z 10.107 prebivalci (2021) in pristanišče na Hrvaškem, sedež istoimenske občine (hrv. Grad Trogir z 12393 prebivalci, 2021), ki upravno spada pod Splitsko-dalmatinsko županijo.
Poglej Béla IV. Ogrski in Trogir
Ukrajina
Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.
Poglej Béla IV. Ogrski in Ukrajina
Venčeslav III. Češki
Venčeslav III. (češko Václav III, madžarsko Vencel, poljsko Wacław, hrvaško Vjenceslav, slovaško Václav) je bil od leta 1301 do 1305 kralj Ogrske in Hrvaške in od leta 1305 kralj Češke in Poljske, * 6. oktober 1289, Praga, Kraljevina Češka, † 4.
Poglej Béla IV. Ogrski in Venčeslav III. Češki
Vidin
Vidin je glavno mesto okraja Vidin v severozahodni Bolgariji, ki leži na desnem bregu reke Donave ob meji z Romunijo, nasproti romunskega mesta Calafat.
Poglej Béla IV. Ogrski in Vidin
Volga
Volga je reka, ki teče po zahodni Rusiji od izvira v Valdajskem hribovju v Tverski oblasti do izliva v Kaspijsko jezero.
Poglej Béla IV. Ogrski in Volga
Zadar
Pristanišče Zadar (v antiki Iader) je pristaniško mesto na severozahodni obali Ravnih kotarjev v severni Dalmaciji s približno 68.000 prebivalci, glavno mesto Zadrske županije, sedež druge največje in obenem najstarejše univerze na hrvaškem ozemlju ter rimskokatoliške nadškofije, ki ni vključena v nobeno metropolijo, ampak (od 1969) podrejena neposredno Rimu.
Poglej Béla IV. Ogrski in Zadar
Zagreb
Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.
Poglej Béla IV. Ogrski in Zagreb
Zlata bula (1222)
Zlata bula madžarskega kralja Andreja II. je listina iz leta 1222, ki določa osnovne pravice in privilegije madžarskega in hrvaškega plemstva ter omejuje kraljevo moč; plemstvu izrecno dovoljuje nepokorščino, kadar kralj ne spoštuje določil listine.
Poglej Béla IV. Ogrski in Zlata bula (1222)
1206
1206 (MCCVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Béla IV. Ogrski in 1206
1270
1270 (MCCLXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Béla IV. Ogrski in 1270
3. maj
3.
Poglej Béla IV. Ogrski in 3. maj