Kazalo
26 odnosi: Astronom, Astronomija, Švedi, Švedska, Dolžina, Fizik, Fizika, Komet, Luna, Meritev, Merska enota, Milimeter, Nanometer, Rumfordova medalja, Sonce, Spekter elektromagnetnega valovanja, Spektralna črta, Spektroskopija, Udarni krater, Univerza v Uppsali, Uppsala, Vodik, 13. avgust, 1814, 1874, 21. junij.
- Diplomiranci Univerze v Uppsali
- Tuji člani Kraljeve družbe
Astronom
Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.
Poglej Anders Jonas Ångström in Astronom
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Anders Jonas Ångström in Astronomija
Švedi
Švedi so germanski narod, ki govori švedsko in živi pretežno na Švedskem (7,9 milijonov) in na Finskem (okoli 300.000), ter drugje v Skandinaviji, v ZDA (več kot 4 milijonov ljudi je švedskega porekla) in Kanadi.
Poglej Anders Jonas Ångström in Švedi
Švedska
Kraljevina Švedska (švedsko Konungariket Sverige) je obmorska in največja (tako po površini - 450.000 kv. km, kot po prebivalstvu - okoli 10 milijonov) nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi.
Poglej Anders Jonas Ångström in Švedska
Dolžina
Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.
Poglej Anders Jonas Ångström in Dolžina
Fizik
Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.
Poglej Anders Jonas Ångström in Fizik
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.
Poglej Anders Jonas Ångström in Fizika
Komet
Apianovem delu ''Astronomicum caesareum'' iz leta 1540 Komèt (grško: kométes - zvezda z lasmi, iz komé - lasje; ali repatíca) je majhno astronomsko telo, podobno asteroidu, vendar sestavljeno pretežno iz ledu.
Poglej Anders Jonas Ångström in Komet
Luna
Luna je Zemljin edini naravni satelit.
Poglej Anders Jonas Ångström in Luna
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Poglej Anders Jonas Ångström in Meritev
Merska enota
Mérska enôta je v meroslovju standardna enota pri merjenju fizikalnih količin.
Poglej Anders Jonas Ångström in Merska enota
Milimeter
Milimeter (označba mm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni tisočinki metra (predpona »mili-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1/1000).
Poglej Anders Jonas Ångström in Milimeter
Nanometer
Nánométer (označba nm) je enota za merjenje dolžine, enaka eni 1 milijardinki metra, tj.
Poglej Anders Jonas Ångström in Nanometer
Rumfordova medalja
Rumfordova medalja je znanstvena nagrada za izjemna nedavna odkritja na področju toplotnih ali optičnih značilnosti snovi znanstvenika, ki deluje v Evropi.
Poglej Anders Jonas Ångström in Rumfordova medalja
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Anders Jonas Ångström in Sonce
Spekter elektromagnetnega valovanja
Spekter elektromagnetnega valovanja ali elektromagnetni spekter je razpon vseh mogočih frekvenc elektromagnetnega valovanja.
Poglej Anders Jonas Ångström in Spekter elektromagnetnega valovanja
Spektralna črta
Absorpcijske črte za zrak pri posredni osvetlitvi, pri čemer neposredni vir svetlobe ni viden, tako da plin ni neposredno med virom in detektorjem. Vidne so Fraunhoferjeve črte v sončni svetlobi in Rayleighovo sipanje. Posnetek je spekter modrega neba nekoliko blizu obzorja, ki gleda proti vzhodu s soncem na zahodu na jasen dan okoli 15.00–16.00 ure.
Poglej Anders Jonas Ångström in Spektralna črta
Spektroskopija
prizmo Spektroskopíja (tudi spektrálna analíza) je fizikalna disciplina, ki se ukvarja z analizo energije sevanja po stiku s snovjo.
Poglej Anders Jonas Ångström in Spektroskopija
Udarni krater
Luni. Udarni krater (tudi astroblem ali kar krater) je krožna ali ovalna depresija na površju, običajno na planetu, naravnem satelitu, asteroidu ali drugemu nebesnemu telesu, ki je nastala s trkom manjšega telesa meteorja s površjem.
Poglej Anders Jonas Ångström in Udarni krater
Univerza v Uppsali
Univerza v Uppsali je javna univerza s sedežem v mestu Uppsala na Švedskem.
Poglej Anders Jonas Ångström in Univerza v Uppsali
Uppsala
Zračni posnetek mesta Uppsala je četrto največje švedsko mesto in glavno mesto istoimenskega okrožja.
Poglej Anders Jonas Ångström in Uppsala
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej Anders Jonas Ångström in Vodik
13. avgust
13.
Poglej Anders Jonas Ångström in 13. avgust
1814
1814 (MDCCCXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Anders Jonas Ångström in 1814
1874
1874 (MDCCCLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Anders Jonas Ångström in 1874
21. junij
21.
Poglej Anders Jonas Ångström in 21. junij
Glej tudi
Diplomiranci Univerze v Uppsali
Tuji člani Kraljeve družbe
Prav tako znan kot Anders Ångström, Anders J. Ångström.