Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Šotna deva

Index Šotna deva

Šotna deva (znanstveno ime Aeshna caerulea) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine dev, razširjena v polarnih območjih Evrazije.

23 odnosi: Alpe, Arktični ocean, Škotska, Žuželke, Členonožci, Bajkalsko jezero, Beringov preliv, Boštjan Kiauta, Evrazija, Evropa, Jelovica, Kačji pastirji, Ledena doba, Norkap, Raznokrili kačji pastirji, Relikt (biologija), Sibirija, Skandinavija, Slovenija, Srednja Evropa, Sudeti, Vrsta (biologija), Znanstvena klasifikacija živih bitij.

Alpe

Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.

Novo!!: Šotna deva in Alpe · Poglej več »

Arktični ocean

Arktični ocean Árktični oceán obkroža severni zemeljski tečaj.

Novo!!: Šotna deva in Arktični ocean · Poglej več »

Škotska

Škotska (škotsko-gelsko Alba, angleško in skotsko Scotland) je nekdanja Kraljevina Škotska na severni tretjini Britanskega otočja.

Novo!!: Šotna deva in Škotska · Poglej več »

Žuželke

Žužélke ali insékti (znanstveno ime Insecta) spadajo med členonožce (Arthropoda).

Novo!!: Šotna deva in Žuželke · Poglej več »

Členonožci

Členonožci (tʃlenɔ'nɔʒtsi) so skupina nevretenčarjev iz najštevilčnejšega debla Arthropoda (ˈɑːrθrəpɒdɑ; grško ἄρθρον (arthron-sklep) + ποδός (podos-stopalo)).

Novo!!: Šotna deva in Členonožci · Poglej več »

Bajkalsko jezero

Bajkalsko jezero, november 2001 Bajkálsko jézero (rusko Озеро Байкал - Ozero Bajkal; burjatsko Байгал нуур, Baigal nuur; mongolsko Байгал нуур, Baigal nuur, etimološko pomeni 'naravno jezero') v jugovzhodni Rusiji ob meji z Republiko Burjatijo je najstarejše, po količini sladke vode največje in najgloblje sladkovodno jezero.

Novo!!: Šotna deva in Bajkalsko jezero · Poglej več »

Beringov preliv

Beringov preliv ali Beringova ožina je morski preliv, ki povezuje Beringovo morje v Tihem oceanu s Čukotskim morjem v Arktičnem oceanu.

Novo!!: Šotna deva in Beringov preliv · Poglej več »

Boštjan Kiauta

Boštjan Kiauta (nizozemsko Bastian oz. Bastiaan Kiauta), slovenski zoolog in akademik, * 20. januar 1937, Ljubljana, † 26. marec 2022.

Novo!!: Šotna deva in Boštjan Kiauta · Poglej več »

Evrazija

Evrazija je geografsko-geološki izraz za Evropo in Azijo kot enotno celino.

Novo!!: Šotna deva in Evrazija · Poglej več »

Evropa

Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.

Novo!!: Šotna deva in Evropa · Poglej več »

Jelovica

Jelovica je zakrasela gozdnata planota, ki se kot alpsko predgorje razteza nad Savo Bohinjko (na severozahodu), nad naseljema Kropa in Kamna Gorica (na vzhodu) in na jugu do Selške Sore.

Novo!!: Šotna deva in Jelovica · Poglej več »

Kačji pastirji

Kačji pastirji (znanstveno ime Odonata, grško zobje), so dobro znan red žuželk z okoli 6.000 opisanimi vrstami, ki jih najlaže prepoznamo po vitkem, podolgovatem zadku, dvema paroma velikih kril in razmeroma velikih sestavljenih očeh.

Novo!!: Šotna deva in Kačji pastirji · Poglej več »

Ledena doba

Ledena doba je obdobje dolgotrajne ohladitve Zemljinega podnebja, katere posledica je razširitev kontinentalnih, polarnih in gorskih ledenikov.

Novo!!: Šotna deva in Ledena doba · Poglej več »

Norkap

Polnočno sonce na Nordkapu Spredaj Nordkap, zadaj Knivskjellodden Norkap (Nordkapp; severnosamijsko Davvenjárga) je rt na otoku Magerøya v občini Nordkapp na severu Norveške.

Novo!!: Šotna deva in Norkap · Poglej več »

Raznokrili kačji pastirji

Raznokríli káčji pastírji (znanstveno ime Anisoptera) so nižji red v redu kačjih pastirjev Odonata in jih spoznamo po velikih sestavljenih očeh, dveh parih močnih prosojnih kril, ki jih ob mirovanju držijo vodoravno, in podolgovatem trupu.

Novo!!: Šotna deva in Raznokrili kačji pastirji · Poglej več »

Relikt (biologija)

Relikt je v biogeografiji in paleontologiji oznaka za populacijo ali takson, ki je danes znatno manj razširjen ali raznovrsten kot v preteklosti.

Novo!!: Šotna deva in Relikt (biologija) · Poglej več »

Sibirija

Sibirija (v tatarščini pomeni »speča dežela«) je obsežna geografska regija, ki sestavlja vso severno Azijo, od gorovja Ural na zahodu do Tihega oceana v vzhod.

Novo!!: Šotna deva in Sibirija · Poglej več »

Skandinavija

Zemljevid, ki prikazuje dve splošni definiciji "Skandinavije"; kulturna, zgodovinska in etnojezikovna regija v severni Evropi Skandinavija (danščina, švedščina in arhaična danonorveščina: Skandinavien; norveščina, ferščina in finščina: Skandinavia; Skandinavía; samijski jezik: Skadesi-suolu, Skađsuâl) je podregija v Severni Evropi z močnimi zgodovinskimi, kulturnimi in jezikovnimi vezmi med njenimi konstitutivnimi narodi.

Novo!!: Šotna deva in Skandinavija · Poglej več »

Slovenija

Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.

Novo!!: Šotna deva in Slovenija · Poglej več »

Srednja Evropa

Srednja Evropa je območje Evrope med zahodno in vzhodno Evropo, ki temelji na skupni zgodovinski, družbeni in kulturni identiteti.

Novo!!: Šotna deva in Srednja Evropa · Poglej več »

Sudeti

Sudeti (češ. Sudety) je pokrajina ob nemško-češki meji in sicer na severu Češke, postala pa je skupni (politični, ne več geografsko zamejen) pojem za vse obrobne češke pokrajine, ki so bile poseljene s "sudetskimi" Nemci in so bile leta 1938, malo pred začetkom druge svetovne vojne po Münchenskem sporazumu priključene nacistični Nemčiji.

Novo!!: Šotna deva in Sudeti · Poglej več »

Vrsta (biologija)

Vŕsta (latinsko species) je v biologiji ena od osnovnih biodiverzitetnih kategorij.

Novo!!: Šotna deva in Vrsta (biologija) · Poglej več »

Znanstvena klasifikacija živih bitij

150px Znanstvena klasifikacija ali biološka klasifikacija pomeni razvrščanje živih bitij po znanstvenih merilih.

Novo!!: Šotna deva in Znanstvena klasifikacija živih bitij · Poglej več »

Preusmerja sem:

Aeshna caerulea.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »