Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

298 Baptistina

Index 298 Baptistina

298 Baptistina (mednarodno ime je tudi 298 Baptistina) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Kazalo

  1. 35 odnosi: Asteroid, Asteroidni pas, Astronom, Astronomska enota, Auguste Honoré Charlois, Dan, Dinozavri, Družina asteroidov, Družina Baptistina, Družina Flora, Ekliptika, Elementi tira, Francozi, Giga, Izsrednost tira, Julijanski dan, Julijansko leto, Jupiter, Kotna stopinja, Kreda, Luna, Mars, Meteorit, Nica, Poimenovanje astronomskih teles, Sekunda, Sonce, Težnost, Terciar, Tir, Ura, 1890, 2005, 30. januar, 9. september.

Asteroid

Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.

Poglej 298 Baptistina in Asteroid

Asteroidni pas

Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.

Poglej 298 Baptistina in Asteroidni pas

Astronom

Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.

Poglej 298 Baptistina in Astronom

Astronomska enota

Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.

Poglej 298 Baptistina in Astronomska enota

Auguste Honoré Charlois

Auguste Honoré Charlois, francoski astronom, * 26. november 1864, † 26. marec 1910.

Poglej 298 Baptistina in Auguste Honoré Charlois

Dan

sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.

Poglej 298 Baptistina in Dan

Dinozavri

Dinozavri so izumrli vretenčarji, ki so na Zemlji kraljevali več kot 100 milijonov let.

Poglej 298 Baptistina in Dinozavri

Družina asteroidov

Družina asteroidov je skupina asteroidov, ki imajo podobne elemente tirnic (velike polosi, izsrednosti, naklone tira).

Poglej 298 Baptistina in Družina asteroidov

Družina Baptistina

Družina Baptistina je družina asteroidov.

Poglej 298 Baptistina in Družina Baptistina

Družina Flora

Družina Flora je družina asteroidov, ki se nahajajo v notranjem delu glavnega asteroidnega pasu.

Poglej 298 Baptistina in Družina Flora

Ekliptika

Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).

Poglej 298 Baptistina in Ekliptika

Elementi tira

Elementi tira ali elementi tirnice so v astronomiji parametri, s katerimi se enolično določi gibanje nebesnega telesa (naravnega ali umetnega).

Poglej 298 Baptistina in Elementi tira

Francozi

Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.

Poglej 298 Baptistina in Francozi

Giga

Gíga (okrajšava G) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 109 ali 1.000.000.000.

Poglej 298 Baptistina in Giga

Izsrednost tira

Izsrédnost tíra (ekscéntričnost órbite) je v astronomiji in astrodinamiki število med 0 in 1, ki nam pove obliko eliptičnega tira nebesnega telesa.

Poglej 298 Baptistina in Izsrednost tira

Julijanski dan

Julijanski dan ali številka julijanskega dneva (oznaka JDN) je celo število dnevov, ki so pretekli od začetne epohe, ki je določena v ponedeljek opoldne (po univezalnem času) na dan 1. januarja leta 4713 pr. n. št. po proleptičnem Julijanskem koledarju (vsebuje tudi leto 0).

Poglej 298 Baptistina in Julijanski dan

Julijansko leto

Julijansko leto je v astronomiji enota za merjenje časa, ki obsega natančno 365,25 dni od katerih ima vsak po 86.400 sekund (v letu je 31.557.600 sekund).

Poglej 298 Baptistina in Julijansko leto

Jupiter

Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.

Poglej 298 Baptistina in Jupiter

Kotna stopinja

Kótna stopínja (oznaka °) enota za merjenje kotov; polni kot meri 360°, pravi kot pa 90°,iztegnjeni kot 180°,ostri kot od 0° do 90°.

Poglej 298 Baptistina in Kotna stopinja

Kreda

Kreda je najmlajše geološka perioda mezozoika, ki se je začela s koncem jure pred 135 milijoni let in končala z začetkom paleocena (terciarja) pred 65 milijoni let.

Poglej 298 Baptistina in Kreda

Luna

Luna je Zemljin edini naravni satelit.

Poglej 298 Baptistina in Luna

Mars

Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.

Poglej 298 Baptistina in Mars

Meteorit

Kosi meteroita (Foto: NASA/JSC) Meteorít (tudi izpodnébnik) (grško meteron - pojav na nebu) je kamnit ali kovinski del snovi, ki pade na zemeljsko površje iz vesolja.

Poglej 298 Baptistina in Meteorit

Nica

Opatija Saint Pons Observatorij nad Nico Nica (francosko Nice, v lokalnem narečju Nissa, standardno okcitansko Niça, italijansko Nizza) je mesto in občina v jugovzhodni francoski regiji Provansa-Alpe-Azurna obala in prefektura v departmaju Alpes-Maritimes, katerega upravno središče je.

Poglej 298 Baptistina in Nica

Poimenovanje astronomskih teles

Poimenovanje astronomskih teles poteka pod nadzorom Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU), ki jo kot krovno telo na tem področju priznavajo skoraj vsi astronomi na svetu.

Poglej 298 Baptistina in Poimenovanje astronomskih teles

Sekunda

Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.

Poglej 298 Baptistina in Sekunda

Sonce

Sonce je osrednja točka našega Osončja.

Poglej 298 Baptistina in Sonce

Težnost

Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.

Poglej 298 Baptistina in Težnost

Terciar

Terciar je geološka doba v kenozoiku, ki se je začela približno pred 64 milijoni let s koncem krede in končala z začetkom kvartarja pred približno 1,6 milijonom let.

Poglej 298 Baptistina in Terciar

Tir

Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.

Poglej 298 Baptistina in Tir

Ura

Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.

Poglej 298 Baptistina in Ura

1890

1890 (MDCCCXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Poglej 298 Baptistina in 1890

2005

2005 (MMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej 298 Baptistina in 2005

30. januar

30.

Poglej 298 Baptistina in 30. januar

9. september

9.

Poglej 298 Baptistina in 9. september