Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

243 Ida

Index 243 Ida

243 Ida (mednarodno ime je tudi 243 Ida) je velik nepravilno oblikovan asteroid tipa S v glavnem asteroidnem pasu.

Kazalo

  1. 43 odnosi: Asteroid, Asteroid tipa S, Asteroidni pas, Astronom, Astronomska enota, Celzijeva temperaturna lestvica, Centripetalna sila, Daktil (luna), Dan, Družina asteroidov, Družina Koronis, Ekliptika, Elipsoid, Galileo (sonda), Giga, Grška mitologija, Izsrednost tira, Johann Palisa, Julijanski dan, Julijansko leto, Kelvin, Kilogram, Kilometer, Kotna stopinja, Kubični centimeter, Meter, Minuta, Naravni satelit, Nimfa, Os vrtenja, Poimenovanje astronomskih teles, Sekunda, Seznam geoloških značilnostih na asteroidu Ida in luni Daktil, Sonce, Težnost, Tir, Ura, Začasno označevanje nebesnih teles, 1884, 1996, 2004, 22. oktober, 29. september.

  2. Asteroidi družine Koronis
  3. Asteroidi, ki jih je obiskalo vesoljsko plovilo
  4. Astronomska telesa, odkrita leta 1884
  5. Dvojni asteroidi

Asteroid

Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.

Poglej 243 Ida in Asteroid

Asteroid tipa S

Asteroid tipa S je vrsta asteroidov, ki sestavljajo po številu drugo najbolj močno skupino.

Poglej 243 Ida in Asteroid tipa S

Asteroidni pas

Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.

Poglej 243 Ida in Asteroidni pas

Astronom

Astronom in astronomka sta znanstvenik in znanstvenica, ki se največ ukvarjata z astronomijo.

Poglej 243 Ida in Astronom

Astronomska enota

Astronómska enòta (oznaka a. e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.

Poglej 243 Ida in Astronomska enota

Celzijeva temperaturna lestvica

Célzijeva temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1742 predlagal švedski astronom Anders Celsius.

Poglej 243 Ida in Celzijeva temperaturna lestvica

Centripetalna sila

Centripetálna síla (tudi rádialna síla; oznaka Fc) je sila, ki deluje pri kroženju in ukrivlja tir krožečega telesa.

Poglej 243 Ida in Centripetalna sila

Daktil (luna)

Galileo. Asteroid 243 Ida (levo) in njegova luna Daktil (desno), posnetek sonde ''Galileo''. (243) Ida I Daktil (mednarodno ime je (243) Ida I Dactyl) je majhna luna asteroida 243 Ida.

Poglej 243 Ida in Daktil (luna)

Dan

sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.

Poglej 243 Ida in Dan

Družina asteroidov

Družina asteroidov je skupina asteroidov, ki imajo podobne elemente tirnic (velike polosi, izsrednosti, naklone tira).

Poglej 243 Ida in Družina asteroidov

Družina Koronis

Družina Koronis je družina asteroidov, ki se nahajajo v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej 243 Ida in Družina Koronis

Ekliptika

Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).

Poglej 243 Ida in Ekliptika

Elipsoid

Elipsoid z osmi ''(a, b, c).

Poglej 243 Ida in Elipsoid

Galileo (sonda)

Sonda med sestavljanjem Galileo je bila prva vesoljska sonda brez človeške posadke, ki jo je izstrelila NASA ter je bila namenjena proučevanju planeta Jupiter in njegovih lun.

Poglej 243 Ida in Galileo (sonda)

Giga

Gíga (okrajšava G) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 109 ali 1.000.000.000.

Poglej 243 Ida in Giga

Grška mitologija

Grško trojstvo in razporeditev treh zemeljskih kraljestev: Zevsovega Boga (Nebesa), Pozejdona (Morja in oceani) in Hada (Podzemlje). Teos (manjši bogovi) so otroci te trojice. Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.

Poglej 243 Ida in Grška mitologija

Izsrednost tira

Izsrédnost tíra (ekscéntričnost órbite) je v astronomiji in astrodinamiki število med 0 in 1, ki nam pove obliko eliptičnega tira nebesnega telesa.

Poglej 243 Ida in Izsrednost tira

Johann Palisa

Johann Palisa, avstrijski astronom, * 6. december 1848, Troppau, Šlezija (danes Opava na Češkem), † 2. maj 1925, Dunaj, Avstrija.

Poglej 243 Ida in Johann Palisa

Julijanski dan

Julijanski dan ali številka julijanskega dneva (oznaka JDN) je celo število dnevov, ki so pretekli od začetne epohe, ki je določena v ponedeljek opoldne (po univezalnem času) na dan 1. januarja leta 4713 pr. n. št. po proleptičnem Julijanskem koledarju (vsebuje tudi leto 0).

Poglej 243 Ida in Julijanski dan

Julijansko leto

Julijansko leto je v astronomiji enota za merjenje časa, ki obsega natančno 365,25 dni od katerih ima vsak po 86.400 sekund (v letu je 31.557.600 sekund).

Poglej 243 Ida in Julijansko leto

Kelvin

Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.

Poglej 243 Ida in Kelvin

Kilogram

Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.

Poglej 243 Ida in Kilogram

Kilometer

Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).

Poglej 243 Ida in Kilometer

Kotna stopinja

Kótna stopínja (oznaka °) enota za merjenje kotov; polni kot meri 360°, pravi kot pa 90°,iztegnjeni kot 180°,ostri kot od 0° do 90°.

Poglej 243 Ida in Kotna stopinja

Kubični centimeter

Kubični centimeter ccm (oznaka cm³) je prostorninska fizikalna enota, ki ustreza prostornini kocke s stranico 1 cm.

Poglej 243 Ida in Kubični centimeter

Meter

Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.

Poglej 243 Ida in Meter

Minuta

Minúta je.

Poglej 243 Ida in Minuta

Naravni satelit

Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog pvečjega spremljevalca Harona, kar včasih obravnavajo kot edini dvojni planet v našem Osončju.

Poglej 243 Ida in Naravni satelit

Nimfa

Charles Amable Lenoir,''Nimfa v gozdu'' Nimfe (starogrš. νύμφη, nymphē) so v grški mitologiji lepa ženska bitja v naravi, ki so se lahko naredila nevidna.

Poglej 243 Ida in Nimfa

Os vrtenja

Ós vrtênja ali vrtílna ós je premica, okrog katere krožijo deli telesa pri vrtenju.

Poglej 243 Ida in Os vrtenja

Poimenovanje astronomskih teles

Poimenovanje astronomskih teles poteka pod nadzorom Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU), ki jo kot krovno telo na tem področju priznavajo skoraj vsi astronomi na svetu.

Poglej 243 Ida in Poimenovanje astronomskih teles

Sekunda

Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.

Poglej 243 Ida in Sekunda

Seznam geoloških značilnostih na asteroidu Ida in luni Daktil

Seznam geoloških značilnosti na asteroidu 243 Ida in njegovi luni Daktil.

Poglej 243 Ida in Seznam geoloških značilnostih na asteroidu Ida in luni Daktil

Sonce

Sonce je osrednja točka našega Osončja.

Poglej 243 Ida in Sonce

Težnost

Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.

Poglej 243 Ida in Težnost

Tir

Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.

Poglej 243 Ida in Tir

Ura

Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.

Poglej 243 Ida in Ura

Začasno označevanje nebesnih teles

Začasno označevanje nebesnih teles v astronomiji je dogovor o poimenovanju nebesnih teles takoj po odkritju.

Poglej 243 Ida in Začasno označevanje nebesnih teles

1884

1884 (MDCCCLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.

Poglej 243 Ida in 1884

1996

1996 (MCMXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej 243 Ida in 1996

2004

2004 (MMIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej 243 Ida in 2004

22. oktober

22.

Poglej 243 Ida in 22. oktober

29. september

29.

Poglej 243 Ida in 29. september

Glej tudi

Asteroidi družine Koronis

Asteroidi, ki jih je obiskalo vesoljsko plovilo

Astronomska telesa, odkrita leta 1884

Dvojni asteroidi