Hitreje kot brskalnik!
43 odnosi: Asteroid, Asteroid tipa S, Asteroidni pas, Astronom, Astronomska enota, Celzijeva temperaturna lestvica, Centripetalna sila, Daktil (luna), Dan, Družina asteroidov, Družina Koronis, Ekliptika, Elipsoid, Galileo (sonda), Giga, Grška mitologija, Izsrednost tira, Johann Palisa, Julijanski dan, Julijansko leto, Kelvin, Kilogram, Kilometer, Kotna stopinja, Kubični centimeter, Meter, Minuta, Naravni satelit, Nimfa, Os vrtenja, Poimenovanje astronomskih teles, Sekunda, Seznam geoloških značilnostih na asteroidu Ida in luni Daktil, Sonce, Težnost, Tir, Ura, Začasno označevanje nebesnih teles, 1884, 1996, 2004, 22. oktober, 29. september.
Asteroid
Asteroíd je majhno, trdno nebesno telo v našem Osončju, ki kroži okoli Sonca.
Novo!!: 243 Ida in Asteroid · Poglej več »
Asteroid tipa S
Asteroid tipa S je vrsta asteroidov, ki sestavljajo po številu drugo najbolj močno skupino.
Novo!!: 243 Ida in Asteroid tipa S · Poglej več »
Asteroidni pas
Asteroidni pas, tudi planetoidni pas, je skupek asteroidov ali malih planetov med tirnicama Marsa in Jupitra.
Novo!!: 243 Ida in Asteroidni pas · Poglej več »
Astronom
Astronom ali astrofizik je znanstvenik, ki se največ ukvarja z astronomijo ali astrofiziko.
Novo!!: 243 Ida in Astronom · Poglej več »
Astronomska enota
Astronómska enòta (oznaka a.e. (a_0), mednarodna pa AU, au, a.u. ali A) je dolžinska enota, ki se uporablja največ v astronomiji in je približno enaka razdalji Zemlje od Sonca.
Novo!!: 243 Ida in Astronomska enota · Poglej več »
Celzijeva temperaturna lestvica
Célzijeva temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1742 predlagal švedski astronom Anders Celsius.
Novo!!: 243 Ida in Celzijeva temperaturna lestvica · Poglej več »
Centripetalna sila
Centripetálna síla (tudi rádialna síla; oznaka Fc) je sila, ki deluje pri kroženju in ukrivlja tir krožečega telesa.
Novo!!: 243 Ida in Centripetalna sila · Poglej več »
Daktil (luna)
Galileo. Asteroid 243 Ida (levo) in njegova luna Daktil (desno), posnetek sonde ''Galileo''. (243) Ida I Daktil (mednarodno ime je (243) Ida I Dactyl) je majhna luna asteroida 243 Ida.
Novo!!: 243 Ida in Daktil (luna) · Poglej več »
Dan
sončevega kamna Dán je ena od različnih enot za čas.
Novo!!: 243 Ida in Dan · Poglej več »
Družina asteroidov
Družina asteroidov je skupina asteroidov, ki imajo podobne elemente tirnic (velike polosi, izsrednosti, naklone tira).
Novo!!: 243 Ida in Družina asteroidov · Poglej več »
Družina Koronis
Družina Koronis je družina asteroidov, ki se nahajajo v glavnem asteroidnem pasu.
Novo!!: 243 Ida in Družina Koronis · Poglej več »
Ekliptika
Merkur (tri pikice spodaj levo). nebesni krogli (rdeče) Eklíptika (grško ekleiptikos - mesto kjer se pojavi mrk (ékleipsis).
Novo!!: 243 Ida in Ekliptika · Poglej več »
Elipsoid
Elipsoid z osmi ''(a, b, c).
Novo!!: 243 Ida in Elipsoid · Poglej več »
Galileo (sonda)
Sonda med sestavljanjem Galileo je bila prva vesoljska sonda brez človeške posadke, ki jo je izstrelila NASA ter je bila namenjena proučevanju planeta Jupiter in njegovih lun.
Novo!!: 243 Ida in Galileo (sonda) · Poglej več »
Giga
Gíga (okrajšava G) je predpona SI v mednarodnem sistemu enot, ki označuje desetiško potenco 109 ali 1.000.000.000.
Novo!!: 243 Ida in Giga · Poglej več »
Grška mitologija
Doprsni Zevsov kip Grška mitologija je skupek mitov in naukov, ki pripadajo antičnim Grkom, v zvezi z njihovimi bogovi in junaki, naravo Sveta in izvorom ter pomenom njihovega kultnega in ritualnega ravnanja.
Novo!!: 243 Ida in Grška mitologija · Poglej več »
Izsrednost tira
Izsrédnost tíra (ekscéntričnost órbite) je v astronomiji in astrodinamiki število med 0 in 1, ki nam pove obliko eliptičnega tira nebesnega telesa.
Novo!!: 243 Ida in Izsrednost tira · Poglej več »
Johann Palisa
Johann Palisa, avstrijski astronom, * 6. december 1848, Troppau, Šlezija (danes Opava na Češkem), † 2. maj 1925, Dunaj, Avstrija.
Novo!!: 243 Ida in Johann Palisa · Poglej več »
Julijanski dan
Julijanski dan ali številka julijanskega dneva (oznaka JDN) je celo število dnevov, ki so pretekli od začetne epohe, ki je določena v ponedeljek opoldne (po univezalnem času) na dan 1. januarja leta 4713 pr. n. št. po proleptičnem Julijanskem koledarju (vsebuje tudi leto 0).
Novo!!: 243 Ida in Julijanski dan · Poglej več »
Julijansko leto
Julijansko leto je v astronomiji enota za merjenje časa, ki obsega natančno 365,25 dni od katerih ima vsak po 86.400 sekund (v letu je 31.557.600 sekund).
Novo!!: 243 Ida in Julijansko leto · Poglej več »
Kelvin
Kelvin (oznaka K) je osnovna enota SI termodinamične temperature.
Novo!!: 243 Ida in Kelvin · Poglej več »
Kilogram
Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka masi prakilograma, izdelanega iz zlitine platine in iridija, shranjenega v Mednarodnem uradu za uteži in mere (BIPM) v Sevresu pri Parizu.
Novo!!: 243 Ida in Kilogram · Poglej več »
Kilometer
Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).
Novo!!: 243 Ida in Kilometer · Poglej več »
Kotna stopinja
Kótna stopínja (oznaka °) enota za merjenje kotov; polni kot meri 360°, pravi kot pa 90°,iztegnjeni kot 180°,ostri kot od 0° do 90°.
Novo!!: 243 Ida in Kotna stopinja · Poglej več »
Kubični centimeter
Kubični centimeter (oznaka cm³) je prostorninska fizikalna enota, ki ustreza prostornini kocke s stranico 1 cm.
Novo!!: 243 Ida in Kubični centimeter · Poglej več »
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Novo!!: 243 Ida in Meter · Poglej več »
Minuta
Minúta je.
Novo!!: 243 Ida in Minuta · Poglej več »
Naravni satelit
Luno. Narávni satelít ali lúna (z malo začetnico) je astronomsko telo, ki kroži okrog planeta.
Novo!!: 243 Ida in Naravni satelit · Poglej več »
Nimfa
Nimfa Nimfe (starogrš. νύμφη, nymphē) so v grški mitologii lepa ženska bitja v naravi, ki so se lahko naredila nevidna.
Novo!!: 243 Ida in Nimfa · Poglej več »
Os vrtenja
Ós vrtênja ali vrtílna ós je premica, okrog katere krožijo deli telesa pri vrtenju.
Novo!!: 243 Ida in Os vrtenja · Poglej več »
Poimenovanje astronomskih teles
Poimenovanje astronomskih teles poteka pod nadzorom Mednarodne astronomske zveze (International Astronomical Union – IAU), ki jo kot krovno telo na tem področju priznavajo skoraj vsi astronomi na svetu.
Novo!!: 243 Ida in Poimenovanje astronomskih teles · Poglej več »
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Novo!!: 243 Ida in Sekunda · Poglej več »
Seznam geoloških značilnostih na asteroidu Ida in luni Daktil
Seznam geoloških značilnosti na asteroidu 243 Ida in njegovi luni Daktil.
Novo!!: 243 Ida in Seznam geoloških značilnostih na asteroidu Ida in luni Daktil · Poglej več »
Sonce
Sónce je edina zvezda in glavno telo našega Osončja.
Novo!!: 243 Ida in Sonce · Poglej več »
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Novo!!: 243 Ida in Težnost · Poglej več »
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Novo!!: 243 Ida in Tir · Poglej več »
Ura
Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.
Novo!!: 243 Ida in Ura · Poglej več »
Začasno označevanje nebesnih teles
Začasno označevanje nebesnih teles v astronomiji je dogovor o poimenovanju nebesnih teles takoj po odkritju.
Novo!!: 243 Ida in Začasno označevanje nebesnih teles · Poglej več »
1884
1884 (MDCCCLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: 243 Ida in 1884 · Poglej več »
1996
1996 (MCMXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 243 Ida in 1996 · Poglej več »
2004
2004 (MMIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: 243 Ida in 2004 · Poglej več »
22. oktober
22.
Novo!!: 243 Ida in 22. oktober · Poglej več »
29. september
29.
Novo!!: 243 Ida in 29. september · Poglej več »
