84 odnosi: Angleščina, Armadna skupina, Armadna skupina B (Wehrmacht), Artilerija, Atlantski ocean, Bataljon, Belgija, Bitka za Francijo, Datum, Divizija, Divizija za posebne namene, Doktorat, Druga svetovna vojna, Ernst-Anton von Krosigk, Fortifikacija, Francija, Generalmajor (Wehrmacht), Generalporočnik (Wehrmacht), Georg von Küchler, Grb, Heer (Wehrmacht), Ime, Izvidniške enote, Joachim von Kortzfleisch, Kaliningrad, Königsberg, Komunikacijske enote, Loara, Major (Wehrmacht), Martin Grase, Nadomestne enote, Narva, Naziv, Nemščina, Nemci, Obleganje Leningrada, Operacija Barbarossa, Otto Lasch, Pehota, Pehotna divizija, Pehotne enote, Petergof, Philipp Kleffel, Podčastnik, Podporne enote, Poljaki, Poljska, Poljska kampanja (1939), Polkovnik (Wehrmacht), Prva svetovna vojna, ..., Reichswehr, Reka, Riga, Sankt Peterburg, Seznam divizij Wehrmachta, Seznam nosilcev viteškega križa železnega križa, Seznam nosilcev viteškega križa železnega križa s hrastovimi listi, Stotnik, Tradicija, Tretji rajh, Varšava, Versajska mirovna pogodba, Visla, Vojaška enota, Vojaške formacije, Vojaški čini, Vojskovanje, Vzhodna fronta (druga svetovna vojna), Vzhodna Prusija, Wehrmacht, 1 (število), 1. divizija, 1. tankovska armada (Wehrmacht), 18. armada (Wehrmacht), 1934, 1945, 22. fusilirski polk (Wehrmacht), 3. armada (Wehrmacht), 3. tankovska armada (Wehrmacht), 4. armada (Wehrmacht), 4. tankovska armada (Wehrmacht), 6. armada (Wehrmacht), 7. armada (Wehrmacht), 8. maj. Razširi indeks (34 več) »
Angleščina
Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in Angleščina · Poglej več »
Armadna skupina
Armadna skupina (angleško Army group; nemško Armee Gruppe) je nestalna vojaška formacija, ki zaradi svoje velikosti izvaja strateško bojevanje.
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in Armadna skupina · Poglej več »
Armadna skupina B (Wehrmacht)
Armadna skupina B (izvirno nemško Heeresgruppe B; kratica HGr B) je bila armadna skupina v sestavi Heera (Wehrmacht) med drugo svetovno vojno.
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in Armadna skupina B (Wehrmacht) · Poglej več »
Artilerija
Artileríja ali topníštvo (tópništvo) je naziv za vsa velikokalibrska ognjena strelna orožja na podstavkih in hkrati tudi rod kopenske vojske, ki drugim enotam zagotavlja ognjeno podporo.
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in Artilerija · Poglej več »
Atlantski ocean
Atlántski oceán, krajše imenovan tudi Atlántik, je drugi največji ocean na Zemlji, saj pokriva približno petino njene površine.
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in Atlantski ocean · Poglej več »
Bataljon
Bataljon (angleško Battalion, nemško Bataillon) je stalna pehotna formacija.
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in Bataljon · Poglej več »
Belgija
Bélgija, uradno Kraljevína Bélgija, je država v severozahodni Evropi.
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in Belgija · Poglej več »
Bitka za Francijo
Bitka za Francijo in ostale države Beneluksa je bila ena izmed večjih nemških vojaških operacij proti zahodnim zaveznikom v drugi svetovni vojni.
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in Bitka za Francijo · Poglej več »
Datum
Datum v koledarju je podatek o nekem dnevu ali dogodku glede na sestav koledarja.
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in Datum · Poglej več »
Divizija
Divizija (angleško in nemško Division) je stalna vojaška formacija.
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in Divizija · Poglej več »
Divizija za posebne namene
Divizija za posebne namene (nemško Division zur besonderer Verwendung; kratica Division z.b.V.) je po navadi lahka pehotna divizija Wehrmachta med drugo svetovno vojno, ki je bila namenjena za opravljanje posebnih nalog (po navadi so to protigverilsko bojevanje in zaledna dolžnost); pri tem takih divizij niso smatrali kot divizije specialnih sil.
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in Divizija za posebne namene · Poglej več »
Doktorat
Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in Doktorat · Poglej več »
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in Druga svetovna vojna · Poglej več »
Ernst-Anton von Krosigk
Ernst-Anton von Krosigk, nemški general, * 5. marec 1898, † 16. marec 1945.
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in Ernst-Anton von Krosigk · Poglej več »
Fortifikacija
Fortifikácija (lat. fortificatio) so vojaške konstrukcije ali objekti, namenjeni utrjevanje območja v obrambne namene in se uporabljajo tudi za utrjevanje oblasti v regiji v času miru.
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in Fortifikacija · Poglej več »
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in Francija · Poglej več »
Generalmajor (Wehrmacht)
Generalmajor (izvirno Generalmajor) je bil generalski čin v nemškem Heeru (kopenski vojski) in Luftwaffe (vojnemu letalstvu).
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in Generalmajor (Wehrmacht) · Poglej več »
Generalporočnik (Wehrmacht)
Generalporočnik (izvirno Generalleutnant) je bil generalski čin v nemškem Heeru (kopenski vojski) in Luftwaffe (vojnemu letalstvu).
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in Generalporočnik (Wehrmacht) · Poglej več »
Georg von Küchler
Georg von Küchler, nemški feldmaršal, * 30. maj 1881, Schloss Philippsruh, † 25. maj 1968.
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in Georg von Küchler · Poglej več »
Grb
Grb Republike Slovenije Janez Vajkard Valvasor, Grbi kranjskih mest Grb je v evropski tradiciji simbolna podoba, ki predstavlja določeno osebo (družino, rodbino) in jo ta oseba uporablja na različne načine.
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in Grb · Poglej več »
Heer (Wehrmacht)
Heer je bil naziv za kopensko vojsko Tretjega rajha.
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in Heer (Wehrmacht) · Poglej več »
Ime
Imé je besedna označba za stvar, kraj, izdelek (kot v imenu zaščitne znamke) ali celo za zamisel, oziroma pojem, ki ga običajno uporabljamo za razlikovanje ali določevanje.
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in Ime · Poglej več »
Izvidniške enote
Izvidniške enote so posebej usposobljene in opremljene pehotne enote, katerih naloga je.
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in Izvidniške enote · Poglej več »
Joachim von Kortzfleisch
Joachim von Kortzfleisch, nemški general, * 3. januar 1890, † 20. april 1945.
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in Joachim von Kortzfleisch · Poglej več »
Kaliningrad
Satelitska slika Kaliningrada Kaliningrad (do leta 1945 poznano po nemškem imenu Königsberg, in nato za kratek čas kot Kjonigsberg/Кёнигсберг) je pristaniško mesto in upravno središče ruske eksklave Kaliningrajske oblasti, ki leži med Poljsko in Litvo ob Baltskem morju.
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in Kaliningrad · Poglej več »
Königsberg
Königsberg je lahko.
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in Königsberg · Poglej več »
Komunikacijske enote
Komunikacijske enote (tudi signalne enote) so vojaške enote, ki so posebej usposobljene za prenos sporočil med posameznimi enotami, štabi...
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in Komunikacijske enote · Poglej več »
Loara
tok reke Loare Loara (francosko Loire, bretonsko Liger) je najdaljša francoska reka z dolžino 1012 km.
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in Loara · Poglej več »
Major (Wehrmacht)
Major (izvirno Major) je bil častniški čin v nemškem Heeru (kopenski vojski) in Luftwaffe (vojnemu letalstvu).
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in Major (Wehrmacht) · Poglej več »
Martin Grase
Martin Grase, nemški general, * 3. maj 1891, † 4. avgust 1963.
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in Martin Grase · Poglej več »
Nadomestne enote
Nadomestne enote (tudi tranzitne enote) so po navadi nestalne vojaška enota, ki so sestavljene iz vračajočih ozdravljenih ranjencev, novih rekrutov, odhajajočih veteranov, osebja razpuščenih enot,...
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in Nadomestne enote · Poglej več »
Narva
Narva je mesto v Estoniji, ki stoji na skrajnem severovzhodu države, ob istoimenski mejni reki na meji z Rusijo, nasproti ruskega Ivangoroda.
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in Narva · Poglej več »
Naziv
Naziv stoji pred imenom in kaže na izobrazbo oz.
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in Naziv · Poglej več »
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in Nemščina · Poglej več »
Nemci
Glej tudi Nemec (priimek) Némci (nemško die Deutschen) so narod ljudi nemškega rodu, se pravi tistih, ki pripadajo dediščini nemške kulture.
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in Nemci · Poglej več »
Obleganje Leningrada
Obleganje Leningrada (tudi blokada Leningrada; rusko блокада Ленинграда) je bilo nemško obleganje Leningrada (danes Sankt Peterburga) med drugo svetovno vojno.
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in Obleganje Leningrada · Poglej več »
Operacija Barbarossa
Operacija Barbarosa je bilo kodno ime za invazijo oboroženih sil Sil osi na Sovjetsko zvezo 22.
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in Operacija Barbarossa · Poglej več »
Otto Lasch
Otto Lasch, nemški general, * 25. junij 1893, † 29. april 1971.
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in Otto Lasch · Poglej več »
Pehota
Pehôta (starinsko in žargonsko pešadíja) je najstarejši in najbolj množični rod kopenske vojske, saj potrebuje najmanj opreme in urjenja, v primerjavi z drugimi oboroženimi rodovi.
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in Pehota · Poglej več »
Pehotna divizija
Pehotna divizija je osnovna oblika divizij, saj je primarno vključuje pehotne enote.
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in Pehotna divizija · Poglej več »
Pehotne enote
Pehotne enote so vojaške formacije, ki so oborožene z pehotnim orožjem, izurjene za pehotni boj in se premikajo peš.
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in Pehotne enote · Poglej več »
Petergof
Petrodvorec Petergof, med letoma 1944 in 1997 imenovan Petrodvorec (Петродворец), je naselje v Petrodvorskem okrožju mesta Sankt Peterburg v Rusiji, ki leži severni strani Finskega zaliva.
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in Petergof · Poglej več »
Philipp Kleffel
Philipp Kleffel, nemški general, * 9. december 1887, † 10. oktober 1964.
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in Philipp Kleffel · Poglej več »
Podčastnik
Podčastnik (angleško Non Commissioned Officer; kratica NCO; okrajšava PČ) je položajna oznaka za pripadnika oboroženih sil, ki mu poveljujoči častnik (angleško Commanding Officer, kratica CO) podeli avtoriteto vodenja oz.
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in Podčastnik · Poglej več »
Podporne enote
Podporne enote (tudi zaledne enote) so vse vojaška enota, katerih glavna naloga je, kot nakazuje ime, podpirati bojne enote.
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in Podporne enote · Poglej več »
Poljaki
Poljaki so slovanski narod, ki živi predvsem na Poljskem in govori poljščino.
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in Poljaki · Poglej več »
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in Poljska · Poglej več »
Poljska kampanja (1939)
Poljska kampanja (na Poljskem tudi Septembrska kampanja/Kampania wrześniowa in Obrambna vojna leta 1939/Wojna obronna 1939 roku; v Nemčiji pa poljska kampanja/Polenfeldzug, nemško operacijsko ime Fall Weiβ/Zadeva Belo; tudi poljsko-nemška vojna leta 1939) je naziv za vojaško kampanjo, ki predstavlja začetni del druge svetovne vojne.
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in Poljska kampanja (1939) · Poglej več »
Polkovnik (Wehrmacht)
Polkovnik (izvirno Oberst) je bil častniški čin v nemškem Heeru (kopenski vojski) in Luftwaffe (vojnemu letalstvu).
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in Polkovnik (Wehrmacht) · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter nikoli končane vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Reichswehr
Reichswehr (nemško »Državna obramba«) je bil naziv za nemške oborožene sile od 1919 do 1935, ko je bil preimenovan v Wehrmacht.
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in Reichswehr · Poglej več »
Reka
Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in Reka · Poglej več »
Riga
Riga (/ ˈriːɡə /; latvijsko Rīga; livonsko Rīgõ) je glavno mesto Latvije v kateri živi 632.614 prebivalcev (2019), kar je tretjina prebivalstva države.
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in Riga · Poglej več »
Sankt Peterburg
Sankt Peterburg (rusko: Санкт-Петербу́рг, tr. Sankt-Peterburg, IPA: (O tej zvočni sliki)), prej znan kot Petrograd (Петроград) (1914–1924), nato Leningrad (Ленинград), (1924–1991), je mesto ob reki Nevi, na začetku Finskega zaliva v Baltskem morju.
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in Sankt Peterburg · Poglej več »
Seznam divizij Wehrmachta
Seznam divizij Wehrmachta.
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in Seznam divizij Wehrmachta · Poglej več »
Seznam nosilcev viteškega križa železnega križa
Seznam nosilcev viteškega križa železnega križa.
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in Seznam nosilcev viteškega križa železnega križa · Poglej več »
Seznam nosilcev viteškega križa železnega križa s hrastovimi listi
e3d9ff Barva polja in * (asterisk) pomeni, da je bilo odlikovanje podeljeno posmrtno.
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in Seznam nosilcev viteškega križa železnega križa s hrastovimi listi · Poglej več »
Stotnik
Stotnik (angleško Captain, nemško Hauptmann) je častniški čin; v mornarici mu ustreza naziv poročnik bojne ladje.
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in Stotnik · Poglej več »
Tradicija
Tradicija je (iz lat. trodare.
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in Tradicija · Poglej več »
Tretji rajh
Tretji rajh oz.
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in Tretji rajh · Poglej več »
Varšava
Panorama starega mestnega jedraVaršava (poljsko Warszawa; 1.735.442 prebivalcev ocena 2014, z okolico 3.370.000), je prestolnica in največje mesto Poljske ter glavno mesto Mazovskega vojvodstva in od začetka 50.
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in Varšava · Poglej več »
Versajska mirovna pogodba
''Vidoeposnetek podpisa Versajske pogodbe'' Versajska mirovna pogodba je ena od pogodb, s katerimi se je formalno končala prva svetovna vojna.
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in Versajska mirovna pogodba · Poglej več »
Visla
Visla je s 1047 kilometri najdaljša reka na Poljskem in hkrati najdaljša reka baltiškega povodja.
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in Visla · Poglej več »
Vojaška enota
Vojaška enota je organizirana skupina vojakov, ki je namenjena taktičnemu bojevanju in je sposobna omejenega samostojnega delovanja.
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in Vojaška enota · Poglej več »
Vojaške formacije
Vojaške formacije so večje, sestavljene vojaške enote (sestavijo se iz več samostojnih vojaških enot), ki pa so sposobne samostojnega delovanja na bojišču.
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in Vojaške formacije · Poglej več »
Vojaški čini
Vojaški čini označujejo rang/položaj v vojaški hierarhiji, na katerega se navezujejo dolžnosti, odgovornost in pravice pripadnika oboroženih sil.
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in Vojaški čini · Poglej več »
Vojskovanje
Vojskovanje (tudi bojevanje, boj) je vojaški postopek, pri katerem hočemo z uporabo sile (gole (moč telesa) ali oborožene) doseči prevlado nad nasprotnikom.
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in Vojskovanje · Poglej več »
Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)
Vzhodna fronta je bila eno izmed šestih glavnih bojišč druge svetovne vojne.
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in Vzhodna fronta (druga svetovna vojna) · Poglej več »
Vzhodna Prusija
Vzhodna Prusija (nemško Ostpreußen, poljsko Prusy Wschodnie, litovsko Rytų Prūsija, latinsko Borussia orientalis, rusko Восточная Пруссия, Vostóčnaja Prússija) je bila od leta 1773 do 1829 provinca Kraljevine Prusije in od leta 1878 skupaj s kraljestvom del Nemškega cesarstva.
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in Vzhodna Prusija · Poglej več »
Wehrmacht
Wehrmacht (tudi vêrmaht) (nemško »Obrambne sile«) je bil naziv za nemške oborožene sile od 1935 do 1945.
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in Wehrmacht · Poglej več »
1 (število)
1 (êna) je najmanjše naravno število, za katero velja 1.
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in 1 (število) · Poglej več »
1. divizija
Seznam divizij z zaporedno številko 1.
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in 1. divizija · Poglej več »
1. tankovska armada (Wehrmacht)
1.
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in 1. tankovska armada (Wehrmacht) · Poglej več »
18. armada (Wehrmacht)
18.
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in 18. armada (Wehrmacht) · Poglej več »
1934
1934 (MCMXXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in 1934 · Poglej več »
1945
1945 (MCMXLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in 1945 · Poglej več »
22. fusilirski polk (Wehrmacht)
22.
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in 22. fusilirski polk (Wehrmacht) · Poglej več »
3. armada (Wehrmacht)
3.
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in 3. armada (Wehrmacht) · Poglej več »
3. tankovska armada (Wehrmacht)
3.
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in 3. tankovska armada (Wehrmacht) · Poglej več »
4. armada (Wehrmacht)
4.
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in 4. armada (Wehrmacht) · Poglej več »
4. tankovska armada (Wehrmacht)
4.
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in 4. tankovska armada (Wehrmacht) · Poglej več »
6. armada (Wehrmacht)
6.
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in 6. armada (Wehrmacht) · Poglej več »
7. armada (Wehrmacht)
7.
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in 7. armada (Wehrmacht) · Poglej več »
8. maj
8.
Novo!!: 1. pehotna divizija (Wehrmacht) in 8. maj · Poglej več »