Kazalo
75 odnosi: Adelboden, Adulske Alpe, Alpidska orogeneza, Apnenec, Švica, Švicarska Jura, Švicarski narodni park, Železniška proga Gornergrat, Železniška proga Jungfrau, Ženevsko jezero, Črno morje, Bazni predor Gotthard, Bazni predor Lötschberg, Berninska železnica, Bernske Alpe, Bodensko jezero, Davos, Dom (gora), Donava, Dufourspitze, Eiger, Engadin, Evropska razvodnica, Fliš, Flimsov plaz, Francija, Glacier Express, Glarnske Alpe, Gotthard (prelaz), Graubünden, Inn, Italija, Jadransko morje, Jungfrau, Kanton Bern, Kanton Luzern, Kanton Schwyz, Kantoni Švice, Ledenik Aletsch, Luzern, Matterhorn, Mittelland (Švica), Mont Blanc, Monte Rosa, Narodni park, Pad, Peninske Alpe, Permafrost, Pilatus (gora), Poplava, ... Razširi indeks (25 več) »
Adelboden
Adelboden je letoviško in zimskošportno mesto v Švici, v kantonu Bern.
Poglej Švicarske Alpe in Adelboden
Adulske Alpe
Karta Adulskih Alp po francoski delitvi Adulske Alpe, tudi Lepontinske Alpe (nemško Lepontinische Alpen, francosko Alpes lépontines, italijansko Alpi Lepontine) so gorsko območje v severozahodnem delu Alp.
Poglej Švicarske Alpe in Adulske Alpe
Alpidska orogeneza
Karta alpidskih gorskih verig. Alpidske gorske verige v Sredozemlju name). Alpidska orogeneza se nanaša na zadnjo fazo orogeneze v zgodovini Zemlje, ko so se oblikovale Alpe.
Poglej Švicarske Alpe in Alpidska orogeneza
Apnenec
Apnenčaste skale pri Krakovu Apnenec je sedimentna kamnina, ki jo sestavlja pretežno kalcijev karbonat (CaCO3) v obliki minerala kalcita in aragonita, poleg tega pa tudi dolomit (CaMg(CO3)2).
Poglej Švicarske Alpe in Apnenec
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Poglej Švicarske Alpe in Švica
Švicarska Jura
Švicarska Jura (/ ˈ (d) ʒʊərə / JOOR-ə, ZHOOR-ə, francosko: Massif du Jura, nemško: Juragebirge, italijansko: Massiccio del Giura, retoromansko: Montagnas da Jura) je subalpsko gorsko območje, ki je nekoliko oddaljeno na sever od Zahodnih Alp in v glavnem razmejuje velik del francosko-švicarske meje.
Poglej Švicarske Alpe in Švicarska Jura
Švicarski narodni park
Oznaka parka Švicarski narodni park (nemško Schweizerischer Nationalpark; francosko Parc National Suisse, italijansko Parco Nazionale Svizzero; retoromansko Parc Naziunal Svizzer) se nahaja v zahodnih Retijskih Alpah, v vzhodni Švici.
Poglej Švicarske Alpe in Švicarski narodni park
Železniška proga Gornergrat
Železniška proga Gornergrat (nemško Gornergratbahn ali Gornergrat-Bahn; GGB) je gorska zobata železnica, ki je v švicarskem kantonu Valais.
Poglej Švicarske Alpe in Železniška proga Gornergrat
Železniška proga Jungfrau
Železniška proga Jungfrau (nemško Jungfraubahn, JB) je ozkotirna zobata železnica tirne širine 1000 mm, ki teče 9 kilometrov iz postaje Kleine Scheidegg na najvišjo železniško postajo v Evropi, na Jungfraujoch (3454 m) na meji med Bernskim višavjem in kantonom Valais v Švici.
Poglej Švicarske Alpe in Železniška proga Jungfrau
Ženevsko jezero
Ženevsko jezero (Le Léman ali Lac Léman, redko Lac de Genève; Lago Lemano; Genfersee; retoromansko Lai da Genevra) je ledeniško jezero v Švici (60%) in Franciji (40%) (Gornje Savojsko).
Poglej Švicarske Alpe in Ženevsko jezero
Črno morje
Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.
Poglej Švicarske Alpe in Črno morje
Bazni predor Gotthard
Bazni predor Gotthard (GBT) je železniški predor v osrčju švicarskih Alp, zgrajen leta 2016.
Poglej Švicarske Alpe in Bazni predor Gotthard
Bazni predor Lötschberg
železniškim predorom Simplon tvori zahodno vejo Alptransit projekta(rumeno: glavni predor, rdeče: obstoječa proga, številke: leto izgradnje). Frutigen, Bern, Raron, Valais Bazni predor Lötschberg (LBT) je 34,57 kilometra dolg železniški predor na liniji BLS AG Lötschberg skozi Bernske Alpe v Švici in leži približno 400 m pod obstoječim predorom Lötschberg.
Poglej Švicarske Alpe in Bazni predor Lötschberg
Berninska železnica
Berninska železnica je enotirna železniška proga, tirne širine 1000 mm, ki je del Retijske železnice (RhB).
Poglej Švicarske Alpe in Berninska železnica
Bernske Alpe
Eiger, Mönch in Jungfrau Bernske Alpe so del Zahodnih Alp v Švici, v kantonih Bern in Valais.
Poglej Švicarske Alpe in Bernske Alpe
Bodensko jezero
Bodensko jezero se nanaša na tri vodna telesa na Renu ob severnem vznožju Alp: Obersee ali Zgornje Bodensko jezero, Untersee ali Spodnje Bodensko jezero in povezovalni odsek Rena, imenovan Seerhein. Ta vodna telesa ležijo v kotlini Bodenskega jezera (Bodenseebecken), ki je del Alpskega predgorja in skozi katerega teče Ren.
Poglej Švicarske Alpe in Bodensko jezero
Davos
Davos Davos (nemško: Davos, italijansko: Tavate, retoromansko: Tavau) je kraj v vzhodni Švici.
Poglej Švicarske Alpe in Davos
Dom (gora)
Dom je gora v Peninskih Alpah, ki se nahaja med kraljema Randa in Saas-Fee v kantonu Mischabel Group *http://www.summitpost.org/mountain/rock/150275/dom.html The Dom on SummitPost *http://www.hikr.org/dir/Dom_1416/ The Dom on Hikr Kategorija: Alpe Kategorija:Gore v Švici Kategorija:Štiritisočaki.
Poglej Švicarske Alpe in Dom (gora)
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Švicarske Alpe in Donava
Dufourspitze
Dufourspitze v Peninskih Alpah je 4634 metrov visoka gora in najvišji vrh Švice in celotnega nemško govorečega sveta in je glede na opredelitev evropsko-azijske meje eden od drugih najvišjih vrhov na celinah.
Poglej Švicarske Alpe in Dufourspitze
Eiger
Eiger je 3.967 m visoka gora v Bernskih Alpah, s pogledom na Grindelwald in Lauterbrunnen v Bernskem Oberlandu v Švici, severno od glavne razvodnice in mejo s kantonom Valais.
Poglej Švicarske Alpe in Eiger
Engadin
Porečje reke Inn Zgornji Engadin, pogled proti severovzhodu, v ospredju Maloja Engadin (retoromansko Engiadina, Nagiadegna oz. Gidegna, italijansko Engadina izhaja iz retoromanskega imena reke Inn - En) je visoka dolina v švicarskem kantonu Graubünden.
Poglej Švicarske Alpe in Engadin
Evropska razvodnica
Glavna evropska razvodnica je drenažna ločnica ("razvodje"), ki ločuje porečja rek, ki se izlivajo v Atlantski ocean, Severno morje in Baltsko morje, od tistih, ki napajajo Sredozemsko morje, Jadransko morje in Črno morje.
Poglej Švicarske Alpe in Evropska razvodnica
Fliš
Poljski Flíš je skladovnica zrnatih usedlin, sestavljena iz menjajočih se plasti peska, peščenjaka, laporovca, redkeje slojev apnenca in ilovice, na Primorskem večinoma eocenske starosti.
Poglej Švicarske Alpe in Fliš
Flimsov plaz
Flimsov plaz je največji znan plaz v Alpah, ki se je sprožil pred približno 10.000 leti v današnji vzhodni Švici in je največji na svetu, katerega učinki so še vedno vidni.
Poglej Švicarske Alpe in Flimsov plaz
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Švicarske Alpe in Francija
Glacier Express
Glacier Express (GEX) je direktni vlak, ki povezuje železniški postaji dveh večjih gorskih letovišč Zermatt in St. Moritz prek Andermatta v osrednjih švicarskih Alpah.
Poglej Švicarske Alpe in Glacier Express
Glarnske Alpe
Glarnske Alpe (nemško Glarner Alpen) so gorovje v osrednji Švici.
Poglej Švicarske Alpe in Glarnske Alpe
Gotthard (prelaz)
Prelaz Gotthard (nemško Gotthardpass, italijansko Passo del San Gottardo) je bil od srednjega veka do izgradnje železniškega in avtocestnega predora eden glavnih prehodov v smeri sever-jug preko Alp.
Poglej Švicarske Alpe in Gotthard (prelaz)
Graubünden
Graubünden (nemško Graubünden; retoromansko Grischun; italijansko Grigioni; francosko Grisons) je kanton v jugovzhodnem delu Švice s skoraj natanko 200.000 prebivalci.
Poglej Švicarske Alpe in Graubünden
Inn
Inn (Starinsko Ina, retoromansko "Ena") je reka, ki izvira pod prelazom Majola v Engadinu v kantonu Graubünden v švicarskih Alpah na nadmorski višini 2484 m v bližini Lunghinsee, nakar teče proti severovzhodu in prečka švicarsko-avstrijsko mejo ter nato teče po Tirolski.
Poglej Švicarske Alpe in Inn
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Švicarske Alpe in Italija
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Poglej Švicarske Alpe in Jadransko morje
Jungfrau
Jungfrau (v prevodu 'deklica, devica') je s 4158 m eden glavnih vrhov Bernskih Alp, ki leži med severnim kantonom Bern in južnim kantonom Valais, na pol poti med Interlaknom in Fieschom.
Poglej Švicarske Alpe in Jungfrau
Kanton Bern
Kanton Bern ali Berne (nemško Kanton Bern, francosko canton de Berne) je eden izmed 26 kantonov, ki tvorijo Švicarsko konfederacijo.
Poglej Švicarske Alpe in Kanton Bern
Kanton Luzern
Kanton Luzern (nemško Kanton Luzern; francosko canton de Lucerne) je eden od kantonov Švice.
Poglej Švicarske Alpe in Kanton Luzern
Kanton Schwyz
Kanton Schwyz je kanton v osrednji Švici.
Poglej Švicarske Alpe in Kanton Schwyz
Kantoni Švice
26 kantonov (francosko cantons, italijansko cantoni, retoromansko chantuns, v nemško govoreči Švici tradicionalno Stand, oziroma v francosko govoreči Švici – Romandie - tudi état) so zvezne države članice Švicarske konfederacije.
Poglej Švicarske Alpe in Kantoni Švice
Ledenik Aletsch
Ledenik Aletsch (nemško Aletschgletscher) ali Veliki ledenik Aletsch (Grosser Aletschgletscher) je največji ledenik v Alpah.
Poglej Švicarske Alpe in Ledenik Aletsch
Luzern
Luzern je majhno mesto v osrednji Švici, v nemško govorečem delu države.
Poglej Švicarske Alpe in Luzern
Matterhorn
Matterhorn (nemško), Monte Cervino (italijansko), Mont Cervin (francosko) je 4.478 m visoka gora, ki leži v Peninskih Alpah na meji med Švico in Italijo.
Poglej Švicarske Alpe in Matterhorn
Mittelland (Švica)
Švicarske regije, Mittelland je označena z rumeno Mittelland ali švicarska planota (francosko plateau suisse, le Plateau; italijansko Altopiano svizzero, retoromansko Svizra bassa) je ena od treh geografskih regij v Švici s približno 30 odstotki površine, poleg Jure in Alp.
Poglej Švicarske Alpe in Mittelland (Švica)
Mont Blanc
Mont Blanc (francosko) ali Monte Bianco (italijansko) (pomeni Bela gora) je najvišja gora v Alpah, Zahodni Evropi in Evropski uniji.
Poglej Švicarske Alpe in Mont Blanc
Monte Rosa
Monte Rosa (ali sopomenka kot pleonazem: masiv Monte Rosa (italijansko Massiccio del Monte Rosa, nemško Monte Rosa-Massiv; francosko massif du Mont Rose) je gorski masiv, ki se nahaja v vzhodnem delu Peninskih Alp med Švico (Valais) in Italijo (Piemont in Dolina Aoste). Monte Rosa je drugi najvišji vrh v Alpah in zahodni Evropi.
Poglej Švicarske Alpe in Monte Rosa
Narodni park
Planina v Lazu, Triglavski narodni park Gejzir Old Faithful, Narodni park Yellowstone Narodni park Los Cardones, Argentina Narodni park je zaščiteno geografsko območje neke države, za katero veljajo zakonski odloki o celovitem varstvu narave.
Poglej Švicarske Alpe in Narodni park
Pad
Pad (latinsko: Padus in Eridanus; italijansko Po, starodavno ligursko Bodincus ali Bodencus, starogrško Πάδος in Ἠριδανός) je reka, ki teče proti vzhodu po severni Italiji.
Poglej Švicarske Alpe in Pad
Peninske Alpe
Peninske Alpe (francosko Alpes Pennines ali Alpes valaisannes, nemško Walliser Alpen) je podskupina Zahodnih Alp.
Poglej Švicarske Alpe in Peninske Alpe
Permafrost
Permafrost glede na trajanje in vsebnost ledu Permafrost (merzlota) so trajno zamrznjena tla, kar je posledica celoletnih nizkih temperatur.
Poglej Švicarske Alpe in Permafrost
Pilatus (gora)
Pilatus, ki ga pogosto imenujejo tudi gora Pilatus, je gorski masiv s pogledom na Luzern v osrednji Švici.
Poglej Švicarske Alpe in Pilatus (gora)
Poplava
hurikanu Katrina (2005) Poplava je začasno prekritje zemljišča z vodo, ki običajno ni prekrito z vodo.
Poglej Švicarske Alpe in Poplava
Predor Gotthard
Vstopni portal železniškega predora Gotthard v Airolu Delavci v Airolu (1880) Pnevmatična lokomotiva s kontejnerji.'''Braun, Adolphe''': Photographische Ansichten der Gotthardbahn, Dornach im Elsass, ca. 1875 Spomenik ponesrečenim delavcem Predor Gotthard (nemško: Gotthardtunnel, italijansko: Galleria del San Gottardo) je 15 kilometrov dolg železniški predor in predstavlja najvišjo točko na glavnih železniških progah v Švici.
Poglej Švicarske Alpe in Predor Gotthard
Predor Simplon
Predor Simplon je skoraj 20 kilometrski, dvocevni, dvotirni železniški predor med Švico in Italijo.
Poglej Švicarske Alpe in Predor Simplon
Prelaz Simplon
Prelaz Simplon (italijansko Sempione, nemško Simplonpass) je cestni prelaz v Peninskih Alpah in je del glavne ceste št.
Poglej Švicarske Alpe in Prelaz Simplon
Prelom (geologija)
V geologiji je prelom (angleško fault) zlom ravnin ali diskontinuiteta v kamnini ob kateri je prišlo do pomembnega premika vzdolž diskontinuitetne ploskve, kot posledica gibanja skalne gmote.
Poglej Švicarske Alpe in Prelom (geologija)
Program Človek in biosfera
Logo MAB Program Človek in biosfera (Man and the Biosphere programme; kratica MAB) je Unescov medvladni raziskovalni program, ki potrjuje biosferne rezervate, kot koncept in sredstvo za uresničitev trajnostnega ravnovesja med pogosto nasprotujočimi si cilji ohranjanja biološke pestrosti, spodbujanja razvoja človeških virov z vzdrževanjem kulturnih vrednot.
Poglej Švicarske Alpe in Program Človek in biosfera
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Poglej Švicarske Alpe in Ren
Reuss (reka)
Reuss (švicarsko nemško Rüüss) je reka v Švici.
Poglej Švicarske Alpe in Reuss (reka)
Rigi
Rigi (ali gora Rigi; znana tudi kot Kraljica gora) je gorski masiv v Alpah v osrednji Švici.
Poglej Švicarske Alpe in Rigi
Rona
Rona, tudi Rodan (antična R(h)odanus, francosko Rhône, okcitansko Ròse, provansalsko Rôno, alemansko Rhône/Rotten) je ena glavnih evropskih rek.
Poglej Švicarske Alpe in Rona
Severno morje
Severno morje je robno morje Atlantskega oceana med obalama Norveške in Danske na vzhodu, Velike Britanije na zahodu in obalami Nemčije, Nizozemske, Belgije in Francije na jugu.
Poglej Švicarske Alpe in Severno morje
Snežni plaz
Snežni plaz (angl. snow avalanche, snowslide, snowslip) je pojav, ki se večinoma sproži tedaj, ko v gorah v zelo kratkem času zapade veliko novega snega.
Poglej Švicarske Alpe in Snežni plaz
SOIUSA
SOIUSA (kratica za italijansko Suddivisione Orografica Internazionale Unificata del Sistema Alpino, Enotna mednarodna orografska razdelitev Alp (EMORA) v slovenščini) je sistem geografske razvrstitve Alp, ki ga je razvil italijanski raziskovalec Alpe Sergio Marazzi.
Poglej Švicarske Alpe in SOIUSA
Sredozemsko morje
Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.
Poglej Švicarske Alpe in Sredozemsko morje
St. Moritz
St.
Poglej Švicarske Alpe in St. Moritz
Tektonski nariv Sardona
Tektonski nariv Glarus (nemško: Glarner Überschiebung), tudi Tektonski nariv Sardona, je velik narivni prelom v Alpah vzhodne Švice.
Poglej Švicarske Alpe in Tektonski nariv Sardona
Terciar
Terciar je geološka doba v kenozoiku, ki se je začela približno pred 64 milijoni let s koncem krede in končala z začetkom kvartarja pred približno 1,6 milijonom let.
Poglej Švicarske Alpe in Terciar
Ticino
Ticino (latinsko Ticinus, nemško Tessin) je 280 km dolga reka v švicarskem kantonu Ticino in italijanskih deželah Piemontu in Lombardiji in levi pritok Pada.
Poglej Švicarske Alpe in Ticino
Uri
Uri je eden od 26 švicarskih kantonov.
Poglej Švicarske Alpe in Uri
Verbier
Smučarsko središče Verbier Verbier je naselje in zimskošportno središče v jugozahodnem švicarskem kantonu Valais.
Poglej Švicarske Alpe in Verbier
Vzhodne Alpe
Vzhodne Alpe je ime za vzhodno polovico Alp, navadno opredeljeno kot območje, vzhodno od črte Bodenskega jezera in alpske doline Rena vse do prelaza Splügen v alpskem razvodju in vzdolž po reki Liro do Komskega jezera na jugu.
Poglej Švicarske Alpe in Vzhodne Alpe
Wengen
Wengen je gorska vas v Bernskem Oberlandu v osrednji Švici in je del regije Jungfrau.
Poglej Švicarske Alpe in Wengen
Zahodne Alpe
Ime Zahodne Alpe se nanaša na zahodni del območja Alp.
Poglej Švicarske Alpe in Zahodne Alpe
Zavarovano območje Jungfrau-Aletsch
Zavarovano območje Jungfrau-Aletsch (uradno Swiss Alps Jungfrau-Aletsch) se nahaja na jugozahodu Švice med kantonoma Bern in Valais.
Poglej Švicarske Alpe in Zavarovano območje Jungfrau-Aletsch
Zemeljski plaz
Zemeljski plaz je zasul cesto Zemeljski plaz je nekontroliran premik večje količine zemlje, blata, kamenja in drobirja po pobočju hriba navzdol.
Poglej Švicarske Alpe in Zemeljski plaz
Zermatt
Zermatt je občina v okrožju Visp v nemško govorečem delu kantona Valais v Švici.
Poglej Švicarske Alpe in Zermatt