Hitreje kot brskalnik!
23 odnosi: Aare, Aargau, Švica, Cesarska neposrednost, Furka (prelaz), Kanton Luzern, Kapellbrücke, Koblenz, Ledeniško jezero, Luzern, Morena, Oberalp (prelaz), Porečje, Predor Gotthard, Ptolemaj, Reka, Ren, Rona, Soteska Schöllenen, Ticino, Uri, Vierwaldstadtsko jezero, Vrša.
Aare
Aare (nemško) ali Aar (nemško) je pritok Visokega Rena in najdaljša reka, ki v celoti od izvira do iztoka teče znotraj Švice.
Novo!!: Reuss (reka) in Aare · Poglej več »
Aargau
Aargau (nemško Kanton Aargau; včasih latinizirano kot Argovia) je eden izmed 26 kantonov, ki tvorijo Švicarsko konfederacijo.
Novo!!: Reuss (reka) in Aargau · Poglej več »
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Novo!!: Reuss (reka) in Švica · Poglej več »
Cesarska neposrednost
Ukaz iz 1226, s katerim Friderik II., Sveti rimski cesar daje status cesarske neposrednosti mestu Lübeck Cesarska neposrednost (nemško: Reichsfreiheit ali Reichsunmittelbarkeit) je bil privilegiran fevdalni in politični status, ki so ga lahko dobila cesarska mesta, verski subjekti, fevdalna poglavarstva ali manjša gospostva v okviru Svetega rimskega cesarstva.
Novo!!: Reuss (reka) in Cesarska neposrednost · Poglej več »
Furka (prelaz)
Furka (nemško; Furka Pass, francosko: Le col de la Furka), je visokogorski prelaz v švicarskih Alpah, ki povezuje kraj Gletsch v kantonu Valais s krajem Realp v kantonu Uri.
Novo!!: Reuss (reka) in Furka (prelaz) · Poglej več »
Kanton Luzern
Kanton Luzern (nemško Kanton Luzern; francosko canton de Lucerne) je eden od kantonov Švice.
Novo!!: Reuss (reka) in Kanton Luzern · Poglej več »
Kapellbrücke
Kapellbrücke (dobesedno Kapelni most) je pokrita lesena brv, ki diagonalno prečka reko Reuss v mestu Luzern v osrednji Švici.
Novo!!: Reuss (reka) in Kapellbrücke · Poglej več »
Koblenz
Koblenz (nemško Koblenz; tudi Coblenz ali fr. Coblence) je nemško mesto, ki leži na bregovih Rena ob sotočju z Mozelo, kjer je Nemški ogel (Deutsches Eck) s konjeniškim spomenikom cesarju Viljemu I. Koblenz je ustanovil Druz okoli 8.
Novo!!: Reuss (reka) in Koblenz · Poglej več »
Ledeniško jezero
Bohinjsko jezero je ledeniškega izvora Ledeniško jezero je vodno telo, ki izvira iz delovanja ledenika.
Novo!!: Reuss (reka) in Ledeniško jezero · Poglej več »
Luzern
Luzern je majhno mesto v osrednji Švici, v nemško govorečem delu države.
Novo!!: Reuss (reka) in Luzern · Poglej več »
Morena
Švici Moréna ali gróblja je vsako kopičenje nekonsolidiranih naplavin (regolit in skal), ki se včasih imenujejo ledeniški til, ki se pojavljajo tako v trenutnih kot v nekdanjih poledenelih regijah in ki jih je prej nosil ledenik ali ledena plošča.
Novo!!: Reuss (reka) in Morena · Poglej več »
Oberalp (prelaz)
Prelaz Oberalp (retoromansko: Alpsu ali Cuolm d'Ursera; nemško Oberalppass) (2044 metrov nad morjem) je visokogorski prelaz v Švicarskih Alpah, ki povezuje kantona Graubünden in Uri med Disentis/Mustér in Andermatt.
Novo!!: Reuss (reka) in Oberalp (prelaz) · Poglej več »
Porečje
Shema porečja Poréčje, tudi hidrográfski bazén, drenažni bazen, je geografsko območje, ki zavzema celotni tok reke in vseh njenih pritokov.
Novo!!: Reuss (reka) in Porečje · Poglej več »
Predor Gotthard
Vstopni portal železniškega predora Gotthard v Airolu Delavci v Airolu (1880) Pnevmatična lokomotiva s kontejnerji.'''Braun, Adolphe''': Photographische Ansichten der Gotthardbahn, Dornach im Elsass, ca. 1875 Spomenik ponesrečenim delavcem Predor Gotthard (nemško: Gotthardtunnel, italijansko: Galleria del San Gottardo) je 15 kilometrov dolg železniški predor in predstavlja najvišjo točko na glavnih železniških progah v Švici.
Novo!!: Reuss (reka) in Predor Gotthard · Poglej več »
Ptolemaj
Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.
Novo!!: Reuss (reka) in Ptolemaj · Poglej več »
Reka
Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.
Novo!!: Reuss (reka) in Reka · Poglej več »
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Novo!!: Reuss (reka) in Ren · Poglej več »
Rona
Rona, tudi Rodan (antična R(h)odanus, francosko Rhône, okcitansko Ròse, provansalsko Rôno, alemansko Rhône/Rotten) je ena glavnih evropskih rek.
Novo!!: Reuss (reka) in Rona · Poglej več »
Soteska Schöllenen
Soteska Schöllenen (nemško Schöllenenschlucht, Schöllenen) je soteska, ki jo je ustvaril zgornji tok reke Reuss v švicarskem kantonu Uri med mestoma Göschenen na severu in Andermatt na jugu.
Novo!!: Reuss (reka) in Soteska Schöllenen · Poglej več »
Ticino
Ticino (latinsko Ticinus, nemško Tessin) je 280 km dolga reka v švicarskem kantonu Ticino in italijanskih deželah Piemontu in Lombardiji in levi pritok Pada.
Novo!!: Reuss (reka) in Ticino · Poglej več »
Uri
Uri je eden od 26 švicarskih kantonov.
Novo!!: Reuss (reka) in Uri · Poglej več »
Vierwaldstadtsko jezero
Vierwaldstadtsko jezero (nemško Vierwaldstättersee, dobesedno 'jezero štirih gozdnih kantonov', francosko lac des Quatre-Cantons, italijansko lago dei Quattro Cantoni) je jezero v osrednji Švici in četrto največje v državi. Jezero je zapletene oblike, z več ostrimi zavoji in štirimi kraki. Začne se v južno severno vezani dolini reke Reuss med strmimi pečinami nad Urnerseejem od Flüelena proti Brunnenu na severu, preden zavije ostro proti zahodu, kjer se nadaljuje v porečje Gersauer. Tu je tudi najgloblja točka jezera na 214 m. Še bolj zahodno od njega je Buochser Bucht, vendar jezero spet močno zavije proti severu skozi ozko odprtino med Unter Nas (Spodnji nos) Bürgenstock na zahodu in Ober Nas (Zgornji nos) Rigija na vzhodu do zaliva Vitznau. Pred Vitznauom pod Rigijem jezero spet močno zavije proti zahodu, da doseže središče štirikrakega križa, imenovanega Chrütztrichter (križni lijak). Tu se na severu zbližujejo Vitznauer Bucht s Küssnachtersee, Luzernersee z zahoda ter Horwer Bucht in Stanser Trichter na jugu, ki ga najdemo tik pod severovzhodno stranjo Pilatusa in zahodno stranjo Bürgenstocka. Na zelo ozkem prehodu med vzhodno kapalko Pilatusa (imenovano Lopper) in Stansstadom, jezero doseže svoj jugozahodni krak pri Alpnachstadu na strmih južnih vznožjih Pilatusa, Alpnachersee. Jezero odvaja vodo v reko Reuss v Lucernu iz kraka, imenovanega Luzernersee (Luzernsko jezero). Celotno jezero ima skupno površino 114 km² na nadmorski višini 434 m in največjo globino 214 m. Njegova prostornina je 11,8 km³. Velik del obale se strmo dviga v gore do 1500 m nad jezerom, kar ima za posledico številne slikovite poglede, vključno s pogledi na gore Rigi in Pilatus. Reuss vstopi v jezero pri Flüelenu, v delu, imenovanem Urnersee (jezero Uri, v kantonu Uri) in izstopi v Luzernu. Jezero sprejema tudi Muoto v Brunnenu, Engelberger Aa v Buochs in Sarner Aa v Alpnachstad. Jezero je mogoče obiti z vlakom in cesto, čeprav železniška pot jezero obide tudi na severni strani Rigija preko Arth-Goldau. Od leta 1980 avtocesta A2 vodi skozi predor Seelisberg, da bi v le pol ure v Altdorfu, Uri, južno od začetka jezera v Flüelenu, prišla do prelaza Gotthard. Parniki in druge potniške ladje vozijo med različnimi vasmi in mesti ob jezeru. Je priljubljena turistična destinacija tako za domače Švicarje kot za tujce, ob obalah pa je veliko hotelov in letovišč. Poleg tega je ob obali Urnersee travnik Rütli, tradicionalno mesto ustanovitve Švicarske konfederacije. 35-kilometrska spominska pešpot, Švicarska pot, je bila zgrajena okoli jezera Uri ob praznovanju 700-letnice države leta 1991.
Novo!!: Reuss (reka) in Vierwaldstadtsko jezero · Poglej več »
Vrša
Zložene vrše za lov jastogov Vrša je ribolovna priprava, s katero se lovijo ribe, raki, redkeje pa tudi dvoživke in mehkužci.
Novo!!: Reuss (reka) in Vrša · Poglej več »
