Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Štalenska gora

Index Štalenska gora

Cerkev sv. Marije Magdalene in sv. Helene na Štalenski gori Mladenič s Štalenske gore Kapela v Partovci, zadnji ostanek koseškega dvorca Sveti Ciril, eden od glavnih slovanski svetnikov, simbol Slovencev na Koroškem - freska v cerkvi Sveti Martin v Frajnberku Triglav na Štalenski gori Marko Pernhart, Frajnberk s Krištofovo goro, kjer izvira lastninska struktura srenjskega gozda, ki je bil parceliran šele leta 1880, iz koseških časov, olje na platnu.

Odpri v Google Maps

Kazalo

  1. 82 odnosi: Arheologija, Avstrija, Šentjurij ob Dolgem jezeru, Šenttomaž pri Celovcu, Šentvid ob Glini, Šmartin (razločitev), Žilje, Čilberk, Bazilika (zgradba), Bernard Spanheimski, Boštjan Kordaš, Bosna in Hercegovina, Bučinja vas, Celovška kotlina, Celovško polje, Celovec, Cerkev (zgradba), Cerkev svetega Lovrenca, Šentlovrenc pri Šenttomažu, Cezar (naslov), Charles Baudelaire, Dunaj, Forum, Furlanija, Glina (reka), Gora, Gorje, Gospa Sveta, Gosposvetsko polje, Gotska umetnost, Grabštanj, Grad Gundrska vas, Jakob Brollo, Jožef Pogačnik, Julijske Alpe, Kamnik, Karantanija, Katja Sturm-Schnabl, Klavdij I., Koroška (zvezna dežela), Koroški Slovenci, Kosezi, Krištofova Gora, Krka, Avstrija (reka), Krnski grad, Kvadratni kilometer, Latinščina, Magnolija in tulipani, Marjan Sturm, Martin iz Toursa, Matjaž Kmecl, ... Razširi indeks (32 več) »

  2. Noriško kraljestvo

Arheologija

Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost.

Poglej Štalenska gora in Arheologija

Avstrija

Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.

Poglej Štalenska gora in Avstrija

Šentjurij ob Dolgem jezeru

Šentjurij ob Dolgem jezeru (nemško Sankt Georgen am Längsee) je naselje in občina v okraju Šentvid ob Glini na avstrijskem Koroškem Samostan Sv. Jurija Grad Ostrovica Farna cerkev Sv. Petra pri Taggenbrunnu.

Poglej Štalenska gora in Šentjurij ob Dolgem jezeru

Šenttomaž pri Celovcu

župnijska cerkev Šenttomaž pri Celovcu Šenttomaž pri Celovcu (narečno:, nem. St. Thomas am Zeiselberg) je vas, nekdanja samostojna istoimenska politična občina ter istoimenska župnija, hkrati je nekdanji sedež dveh pomembnih slovenskih ustanov v osrednje-severnem delu Celovškega polja v tržni občini Štalenska gora na avstrijskem južnem Koroškem severovzhodno od Celovca v političnem okraju Celovec-dežela.

Poglej Štalenska gora in Šenttomaž pri Celovcu

Šentvid ob Glini

Šentvid ob Glini je mesto na avstrijskem Koroškem z dobrimi 11.000 prebivalci, mestna občina pa jih ima skoraj 13.000.

Poglej Štalenska gora in Šentvid ob Glini

Šmartin (razločitev)

Rut je lahko.

Poglej Štalenska gora in Šmartin (razločitev)

Žilje

Žilje, ob Krki, nem.

Poglej Štalenska gora in Žilje

Čilberk

Grajska ruševina Čilberk, nem.

Poglej Štalenska gora in Čilberk

Bazilika (zgradba)

Bazilika je starokrščanska cerkvena stavba z visoko srednjo ladjo in nižjima stranskima ter značilnim tlorisom in drugimi arhitekturnimi elementi.

Poglej Štalenska gora in Bazilika (zgradba)

Bernard Spanheimski

Bernard Spanheimski ali Bernard Koroški, najpomembnejši vladar iz rodbine Spanheimov, koroški vojvoda, * med 1176 in 1181, † po starejših zgodovinarjih 4. januar 1256, po sodobnejših na začetku januarja 1256.

Poglej Štalenska gora in Bernard Spanheimski

Boštjan Kordaš

Boštjan Kordaš, slovenski veterinar, * 20. september 1899, Škofji Dvor, občina Štalenska gora) (stara občina Šenttomaž pri Celovcu), avstrijska Koroška, † 6. januar 1990, Kamnik. Kordaš je izhajal iz domačije z hišnim imenom Ruprat ali Roprat v Zgornjih Goričah / Großörtschach pri Timenici / Timenitz.

Poglej Štalenska gora in Boštjan Kordaš

Bosna in Hercegovina

Bosna in Hercegovina (izvirno: Bosna i Hercegovina, okrajšava BiH, srbska cirilica: Боснa и Херцеговина), neformalno samo Bosna, je država na Balkanskem polotoku, nekdanja socialistična republika v okviru Jugoslavije (SFRJ).

Poglej Štalenska gora in Bosna in Hercegovina

Bučinja vas

Podružnična cerkev sv. Andreja v Bučinji vasi Bučinja vas je vas v občini Štalenska gora v Okraju Celovec - dežela, na Koroškem, v (Avstriji).

Poglej Štalenska gora in Bučinja vas

Celovška kotlina

Celovška kotlina (nemško Klagenfurter Becken) je okoli 70 km dolg in 20 do 30 km širok predel notranjealpske kotline v Vzhodnih Alpah na Avstrijskem Koroškem.

Poglej Štalenska gora in Celovška kotlina

Celovško polje

Radiš proti severozahodu'', olje na platnu Celovško polje ali tudi Celovška ravnina (narečno Puale ali na Pualah, ali Klagenfurter Ebene) je nižinska pokrajina vzhodno od Celovca (oz. od Vrbskega jezera) na avstrijskem Koroškem in predstavlja posebno slovensko narečno področje.

Poglej Štalenska gora in Celovško polje

Celovec

Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.

Poglej Štalenska gora in Celovec

Cerkev (zgradba)

Cerkev svetega Areha na Pohorju, Slovenija Cerkvena zgradba ali cerkvena hiša, ki jo pogosto imenujemo tudi cerkev, je zgradba, ki se uporablja za krščanske verske dejavnosti, zlasti za opravljanje krščanskega bogoslužja (liturgije). Izraz cerkev pogosto uporabljajo kristjani za označevanje prostorov, kjer molijo, včasih pa se (po analogiji) uporablja tudi za zgradbe drugih religij.

Poglej Štalenska gora in Cerkev (zgradba)

Cerkev svetega Lovrenca, Šentlovrenc pri Šenttomažu

Šentlovenc z obzidjem ''Slovo sv. Lovrenca'', naslikal Jakob Brollo s slovenskim napisom Podružnična cerkev Šentlovrenc pri Šenttomažu nad Celovcem (nem.: St. Lorenzen) spada pod faro Šenttomaž pri Čilberku / nad Celovcem oz.

Poglej Štalenska gora in Cerkev svetega Lovrenca, Šentlovrenc pri Šenttomažu

Cezar (naslov)

Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.

Poglej Štalenska gora in Cezar (naslov)

Charles Baudelaire

Charles Pierre Baudelaire (bodlêr), francoski pesnik, esejist, kritik in prevajalec, * 9. april 1821, Pariz, Francija, † 31. avgust 1867, Pariz.

Poglej Štalenska gora in Charles Baudelaire

Dunaj

Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.

Poglej Štalenska gora in Dunaj

Forum

Forum v Jerashu, Jordanija; stebri so ostanki pokritega hodnika (stoa), kamor so trgovci v slabem vremenu postavili svoje stojnice Forum (lat. forum, mn. fora, dobesedno "mesto na prostem") je bil v Starem Rimu sprva naziv za ograjen prostor pred grobom, kasneje pa je dobil več pomenov.

Poglej Štalenska gora in Forum

Furlanija

Furlanija (furlansko Friûl) je pokrajina v severovzhodni Italiji, ki sestavlja večino italijanske dežele Furlanija - Julijska krajina.

Poglej Štalenska gora in Furlanija

Glina (reka)

Glina v Celovcu Glina (nem.: Glan) je reka na avstrijskem Koroškem.

Poglej Štalenska gora in Glina (reka)

Gora

Triglav Gora je izrazita vzpetina na Zemljinem površju, ki se dviga visoko nad okolico.

Poglej Štalenska gora in Gora

Gorje

Gorje je lahko ime več naselij.

Poglej Štalenska gora in Gorje

Gospa Sveta

Cerkev Marijinega vnebovzetja Gospa Sveta je naselje in romarsko središče v okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.

Poglej Štalenska gora in Gospa Sveta

Gosposvetsko polje

Gosposvetsko polje-Vojvodski prestol Gosposvetsko polje (nemško Zollfeld) je od 400 m do 2 km široko in okoli 18 km dolgo rahlo vzpenjajoče se polje, z nadmorsko višino okoli 450 do 455 mnm ob reki Glini (nem.Glan) v Celovški kotlini v Avstriji.

Poglej Štalenska gora in Gosposvetsko polje

Gotska umetnost

Gotska umetnost ali gotski slog je evropski umetnostni slog srednjeveške umetnosti, ki se je v severni Franciji razvil iz romanske umetnosti v 12.

Poglej Štalenska gora in Gotska umetnost

Grabštanj

Grabštanj (nem.: Grafenstein) je dvojezična tržna občina z 2829 prebivalci v političnem okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.

Poglej Štalenska gora in Grabštanj

Grad Gundrska vas

Grad Gundrska vas (nemško Schloss Gundersdorf) je dvorec v istoimenski vasi ob glavni cesti, ki povezuje Celovec z dolino Krčice in spada v občino Štalenska gora na avstrijskem Koroškem.

Poglej Štalenska gora in Grad Gundrska vas

Jakob Brollo

Jakob Brollo (ali), furlanski slikar, * 19. september 1834, Humin, tedaj Avstrijsko cesarstvo, † 30. december 1918, Humin.

Poglej Štalenska gora in Jakob Brollo

Jožef Pogačnik

Jožef Pogačnik, slovenski duhovnik, ljubljanski nadškof, ljubljanski metropolit, * 28. september 1902, Kovor nad Tržičem, † 25. marec 1980, Ljubljana.

Poglej Štalenska gora in Jožef Pogačnik

Julijske Alpe

Júlijske Álpe ali Júlijci so najobsežnejša in najvišja gorska skupina v Sloveniji.

Poglej Štalenska gora in Julijske Alpe

Kamnik

Občinski svet občine Kamnik 2018 Mestno jedro Kamnika Kamnik je mesto na Gorenjskem v Republiki Sloveniji.

Poglej Štalenska gora in Kamnik

Karantanija

Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko *Korǫtanъ) je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah.

Poglej Štalenska gora in Karantanija

Katja Sturm-Schnabl

Katja (Stanislawa Katharina) Sturm-Schnabl, slovenska jezikoslovka in literarna zgodovinarka, * 17. februar 1936, Svinča vas.

Poglej Štalenska gora in Katja Sturm-Schnabl

Klavdij I.

Tiberij Klavdij Neron Druz Germanik (latinsko Tiberius Claudius Nero Drusus Germanicus; krajše Klavdij I.), rimski cesar, * 1. avgust 10 pr. n. št., Lugdunum, Lugdunska Galija, † 13. oktober 54, Rim.

Poglej Štalenska gora in Klavdij I.

Koroška (zvezna dežela)

Razgled na del Koroške iz Karavank Koróška (nemško Kärnten; slovensko avstrijska Koroška, staroslovensko Korotan) je avstrijska zvezna dežela na jugu Avstrije.

Poglej Štalenska gora in Koroška (zvezna dežela)

Koroški Slovenci

Bistrici v Rožu Koróški Slovénci (nemško Kärntner Slowenen) so Slovenci in slovensko govoreči prebivalci avstrijske Koroške, oziroma te sedanje avstrijske zvezne dežele oz.

Poglej Štalenska gora in Koroški Slovenci

Kosezi

Kosezi je naziv za pripadnike srednjeveškega družbenega sloja pri alpskih Slovanih, ki se je že v karantanski dobi povzpel nad svobodnjake.

Poglej Štalenska gora in Kosezi

Krištofova Gora

Podružnična cerkev na Krištofovi Gori Krištofova Gora, slovensko lokalno narečno tudi samo Krištof, nemško Christofberg je višinska vasica in romarski kraj v občini Mostič v okraju Šentvid ob Glini na avstrijskem Koroškem.

Poglej Štalenska gora in Krištofova Gora

Krka, Avstrija (reka)

Krka (nemško Gurk) je 120 km dolga reka na avstrijskem Koroškem.

Poglej Štalenska gora in Krka, Avstrija (reka)

Krnski grad

Krnski grad (nemško Karnburg) je naselje na desni terasi reke Gline na zahodni strani Gosposvetskega polja na Koroškem, kjer stoji oziroma kjer je nekoč stal Krnski grad (po Jarniku tudi Koroški grad).

Poglej Štalenska gora in Krnski grad

Kvadratni kilometer

Kvadrátni kilométer (oznaka km²) je izpeljana enota SI za merjenje površin.

Poglej Štalenska gora in Kvadratni kilometer

Latinščina

Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.

Poglej Štalenska gora in Latinščina

Magnolija in tulipani

Magnolija in tulipani je zbirka slovenske kratke proze avtorja Bojana-Ilije Schnabla.

Poglej Štalenska gora in Magnolija in tulipani

Marjan Sturm

Marjan Sturm (Borut Marjan Sturm), avstrijski zgodovinar in politik slovenskega rodu, * 13. december 1951, Celovec na avstrijskem Koroškem.

Poglej Štalenska gora in Marjan Sturm

Martin iz Toursa

Martin iz Toursa ali sveti Martin je rimski škof in svetnik, * 316, Panonija, današnja Madžarska, † 8. november 397, Candes, današnja Francija.

Poglej Štalenska gora in Martin iz Toursa

Matjaž Kmecl

Matjaž Kmecl, slovenski slovenist, literarni zgodovinar in teoretik, pisatelj, kulturni zgodovinar in politik, * 23. februar 1934, Dobovec pod Kumom.

Poglej Štalenska gora in Matjaž Kmecl

Mostič

Mostič (nem. Brückl) je tržna občina v političnem okraju Šentvid ob Glini na Koroškem na (zgodovinski) meji dvojezičnega ozemlja, o čemer pričajo zgodovinski popisi prebivalstva in m.dr.

Poglej Štalenska gora in Mostič

Muzej

Muzéj je ustanova, katere glavna naloga je dokumentiranje, vrednotenje, interpretiranje in raziskovanje, ohranjanje ter preprečevanje škodljivih vplivov, izvajanje konservatorsko-restavratorskih postopkov, upravljanje, omogočanje dostopa in predstavljanje javnosti predmetov premične kulturne dediščine.

Poglej Štalenska gora in Muzej

Nadmorska višina

Kandijske železniške postaje Nadmôrska višína (skrajšano n. v.) je absolutna višina točke na Zemeljinem površju, merjena od ravni morske gladine (in ne od središča Zemlje).

Poglej Štalenska gora in Nadmorska višina

Naselje

Naselje Novo mesto z zraka Nasélje ali kraj je skupina človeških prebivališč, ki tvorijo celoto.

Poglej Štalenska gora in Naselje

Nedelja

Nedélja je dan v tednu med soboto in ponedeljkom.

Poglej Štalenska gora in Nedelja

Noriško kraljestvo

Noriško kraljestvo ali Kraljestvo Norik (latinsko ali) so okoli leta 200 pr. n. št. v regiji vzhodnih Alp ustanovili Kelti.

Poglej Štalenska gora in Noriško kraljestvo

Norik (rimska provinca)

Norik je bila rimska provinca, ki je obsegala večino sedanje Avstrije in del Slovenije in Bavarske.

Poglej Štalenska gora in Norik (rimska provinca)

Okraj Celovec-dežela

Okraj Celovec-dežela (ali podeželje) (nemško Bezirk Klagenfurt-Land) je upravni okraj v avstrijski zvezni deželi Koroški.

Poglej Štalenska gora in Okraj Celovec-dežela

Otmanje

Gradič Otmanje Aleja do gradu Otmanje Gradič Otmanje (nemško Schloss Otmanach) leži na južnem vznožju Štalenske gore v enako imenovani občini Štalenska gora v osrednjem delu avstrijske zvezne dežele Koroške.

Poglej Štalenska gora in Otmanje

Ovčjak

Ovčjak (Leksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjska. 1906. Dunaj: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, str. 38.Ferenc, Mitja. 2007. Nekdanji nemški jezikovni otok na kočevskem. Kočevje: Pokrajinski muzej, str. 4.) je odmaknjeno in zapuščeno naselje v Občini Črnomelj v Beli krajini v jugovzhodni Sloveniji.

Poglej Štalenska gora in Ovčjak

Partovca

Grad Partovca / Portendorf, Valvasor, Topographia archiducatus Carinhiae, 1688 Partovca pri Šenttomažu, (nemško Portendorf) je zgodovinsko naselje osrednje južne Koroške na Celovškem polju v občini Štalenska gora (stara občina Šenttomaž pri Celovcu) v Avstriji z nekdanjim gradom in kapelico iz leta 1185.

Poglej Štalenska gora in Partovca

Pavel Zdovc

Pavel Zdovc, koroškoslovenski jezikoslovec in leksikograf * 25. julij 1933, Rinkole (nem. Rinkolach) pri Pliberku na avstrijskem Koroškem.

Poglej Štalenska gora in Pavel Zdovc

Pavle Zablatnik

Pavle Zablatnik, slovenski rimskokatoliški duhovnik, kulturni delavec in etnolog na avstrijskem Koroškem, * 4. december 1912, Bilnjovs (nem. Fellersdorf), † 26. maj 1993, Bilčovs (nem. Ludmannsdorf), Koroška.

Poglej Štalenska gora in Pavle Zablatnik

Pobočje

Pobočje ali vesina je del hriba ali gore, ki je položno ali strmo nagnjen med dolino (vznožjem) in slemenom ali vrhom hriba ali gore.

Poglej Štalenska gora in Pobočje

Pokrče

Pokrče (narečno) je zgodovinsko dvojezična občina z 3029 prebivalci (stanje 1. januar 2011) v okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.

Poglej Štalenska gora in Pokrče

Primož Trubar

Primož Trubar (tudi Truber), protestantski duhovnik in pisec, * 8./9. junij 1508?, Rašica, † 28. junij 1586, Derendingen (danes del Tübingena v Nemčiji).

Poglej Štalenska gora in Primož Trubar

Slovenščina

Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.

Poglej Štalenska gora in Slovenščina

Slovenska narečja

Slovénska naréčja so zemljepisne jezikovne zvrsti slovenščine, ki se razlikujejo v besedišču, glasoslovju, naglasu...

Poglej Štalenska gora in Slovenska narečja

Sveta Ciril in Metod

Sveti Ciril in Metod Sveta Ciril in Metod sta bila bizantinska misijonarja, ki sta najbolj znana po pokristjanjevanju Slovanov.

Poglej Štalenska gora in Sveta Ciril in Metod

Svetišče

Starogrški tempelj v Libiji Svetíšče je stavba, prostor za čaščenje boga ali več bogov, odvisno od verstva, kateremu služi.

Poglej Štalenska gora in Svetišče

Tempelj

Budistični tempelj in samostan Samye v Tibetu Majevski ''Tempelj velikega jaguarja'', Tikal, Gvatemala, je visok 47 m) Têmpelj je objekt v katerem se odvijajo predvsem verski ali duhovni obredi.

Poglej Štalenska gora in Tempelj

Teodor Domej

Teodor Domej, slovenski zgodovinar in narodnostni delavec na avstrijskem Koroškem, * 15. september 1949, Celovec.

Poglej Štalenska gora in Teodor Domej

Tomaž Ogris

Tomaž Ogris, koroški publicist, * 1. oktober 1946, Kozje (Kossiach), Avstrija, Deluje kot pedagog, kulurni aktivist, publicist in urednik Mladega roda ter literarne revije Rastje.

Poglej Štalenska gora in Tomaž Ogris

Triglav

Aljažev stolp Triglav (nemško: Terglau, italijansko: Tricorno) (2864 metrov nadmorske višine) je najvišji vrh Julijskih Alp in obenem Slovenije ter tudi edini vrh obeh, ki je višji od 2800 metrov.

Poglej Štalenska gora in Triglav

Virunum

Virunum - arheološka dela, južni del Virunum - arheološka dela, severni del Municipium Claudium Virunum ali krajše Virunum je bilo glavno mesto rimske province Norik.

Poglej Štalenska gora in Virunum

Voyages d’amour – Potovanja ljubezni

Voyages d’amour – Potovanja ljubezni je večjezična zbirka poezije in kratke proze v francoščini, slovenščini, italijanščini, španščini in srbohrvaščini poezije koroškoslovenskega avtorja Bojana-Ilije Schnabla.

Poglej Štalenska gora in Voyages d’amour – Potovanja ljubezni

Vzhod

Vetrnica Vzhod je ena od štirih glavnih strani neba.

Poglej Štalenska gora in Vzhod

Zahodne Karavanke

Zahodne Karavanke obsegajo zahodni del Karavank.

Poglej Štalenska gora in Zahodne Karavanke

Založba Drava

Založba Drava (nemško Drava Verlag; uradno ime podjetja: Drava Verlags- und Druckgesellschaft m. b. H. / Založniška in tiskarska družba z o. j.) ima sedež v Celovcu ter ima priključeno tiskarno.

Poglej Štalenska gora in Založba Drava

Zapuže

Zapuže je ime več naselij.

Poglej Štalenska gora in Zapuže

Zgradba

São Paulo, Brazilija Zgrádba v širšem pomenu besede je predmet, ki je sestavljen iz več kot enega kosa.

Poglej Štalenska gora in Zgradba

1948

1948 (MCMXLVII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Štalenska gora in 1948

Glej tudi

Noriško kraljestvo

Prav tako znan kot Štalenska gora (občina).

, Mostič, Muzej, Nadmorska višina, Naselje, Nedelja, Noriško kraljestvo, Norik (rimska provinca), Okraj Celovec-dežela, Otmanje, Ovčjak, Partovca, Pavel Zdovc, Pavle Zablatnik, Pobočje, Pokrče, Primož Trubar, Slovenščina, Slovenska narečja, Sveta Ciril in Metod, Svetišče, Tempelj, Teodor Domej, Tomaž Ogris, Triglav, Virunum, Voyages d’amour – Potovanja ljubezni, Vzhod, Zahodne Karavanke, Založba Drava, Zapuže, Zgradba, 1948.