Kazalo
52 odnosi: Avstro-Ogrska, Barkovlje, Benetke, Burja, Ciplji, Dalmacija, Devin, Italija, Dren, Druga svetovna vojna, Grad, Grad Miramar, Grščina, Grljan, Trst, Grof, Ilmenski Sloveni, Istra, Italijanščina, Italijani, Jadransko morje, Kanu, Kmet, Kornati, Kotor, Križ, Trst, Krma (ladja), Kvarner, Les, Lubje, Morje, Nabrežina, Nin, Novi Vinodolski, Oglej, Pag, Premec, Reka, Hrvaška, Ribič, Sardela, Sesljan, Severnojadranski Veneti, Skuša, Slovani, Slovar slovenskega knjižnega jezika, Slovenika, Slovenski etnografski muzej, Soča, Starorimska civilizacija, Tržaški zaliv, Trst, Zadar, ... Razširi indeks (2 več) »
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Čupa in Avstro-Ogrska
Barkovlje
Barkovlje (italijansko Barcola) so priobalna predmestna četrt v Trstu, v severovzhodni Italiji, okoli 5 km severozahodno od središča mesta, v smeri proti gradu Miramar in Nabrežini.
Poglej Čupa in Barkovlje
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Poglej Čupa in Benetke
Burja
za priimek glej Burja (priimek) Krasu Búrja (izhaja iz: sever) je hladen, sunkovit, po večini suh severovzhodni veter, ki se najpogosteje pojavlja med mesecem novembrom in aprilom.
Poglej Čupa in Burja
Ciplji
Ciplji (znanstveno ime Mugilidae) so družina morskih rib, ki je razširjena v obalnih vodah zmernega in tropskega pasu, pogosto pa zaidejo tudi v reke.
Poglej Čupa in Ciplji
Dalmacija
Dalmacija (hrvaško Dalmacija, latinsko Dalmatia, italijansko Dalmazia) je regija vzhodne obale Jadranskega morja, ki večji del leži na ozemlju Hrvaške.
Poglej Čupa in Dalmacija
Devin, Italija
Devín (ali) je eno od dveh glavnih naselij italijanske Občine Devin - Nabrežina v Tržaški pokrajini, v okviru Furlanije - Julijske Krajine.
Poglej Čupa in Devin, Italija
Dren
Dren (znanstveno ime Cornus) je rod nizkih olesenelih rastlin iz družine drenovk (Cornaceae), ki zrastejo v obliki zelo razvejanega grma ali manjšega drevesa s tankim, močno razpokanim lubjem.
Poglej Čupa in Dren
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Čupa in Druga svetovna vojna
Grad
pa tudi.
Poglej Čupa in Grad
Grad Miramar
Grad Miramar Grad Miramar (italijansko Castello di Miramare; nemško Schloss Miramar; špansko Castillo di Miramar, kar v prevodu pomeni "pogled na morje") je grad oz. dvorec, ki se nahaja na rtu Grljan, okoli 6 kilometrov severozahodno od Trsta. Grad je eden od italijanskih državnih muzejev, ki mu je ministrstvo za kulturno dediščino leta 2016 odobrilo posebno avtonomijo.
Poglej Čupa in Grad Miramar
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Čupa in Grščina
Grljan, Trst
Grljan, je okrožje Občine Trst.
Poglej Čupa in Grljan, Trst
Grof
Gròf (ž. grofíca) je visok plemiški naziv, ki izvira iz nemščine Graf.
Poglej Čupa in Grof
Ilmenski Sloveni
Slowensk in poznejši Veliki Novogrod z jezerom Ilmen (izrez iz Carte des Pays SLAVO-POLONAIS). Poudarki z rdečo, temno zeleno in modro barvo ter napis Jezero so dodani naknadno za boljšo razločitev. Ilmenski Sloveni (rusko: и́льменские словене) so bili vzhodnoslovansko pleme, ki je v drugi polovici prvega tisočletja naseljevalo obale jezera Mojsko (danes Ilmensko jezero v Novgorodski oblasti, Rusija) ter porečje rek Volhov, Lovat, Msta z zgornjim tokom reke Mologa.
Poglej Čupa in Ilmenski Sloveni
Istra
Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.
Poglej Čupa in Istra
Italijanščina
Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.
Poglej Čupa in Italijanščina
Italijani
Italijani so pretežno prebivalci Italije, nekaj jih je tudi v Sloveniji, na Tirolskem, Hrvaškem, v Franciji in v Švici.
Poglej Čupa in Italijani
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Poglej Čupa in Jadransko morje
Kanu
Kanu za rekreacijske namene. Narejen je iz več vrst lesa, prevlečen pa s platnom, natopljenim v oljno barvo Kanu enoklek (C-1 ženske) med tekmovanjem na mirnih vodah Kanuji iz aluminija so odporni na udarce in skoraj ne potrebujejo vzdrževanja. Kanú je vrsta čolna.
Poglej Čupa in Kanu
Kmet
Traktor na oranju Kmèt (ž. kmetíca) je oseba, ki se preživlja s kmetijstvom (poljedelstvom in/ali živinorejo).
Poglej Čupa in Kmet
Kornati
Pogled na del Kornatov Kornati, tudi Kornatski otóki, so skupina 125 otokov, otočkov in morskih podvodnih grebenov v Zadarskem arhipelagu.
Poglej Čupa in Kornati
Kotor
Kotor (črnogorska in srbska cirilica: Котор; italijansko Cattaro) je obalno mesto v Črni gori.
Poglej Čupa in Kotor
Križ, Trst
Križ je naselje na Tržaškem, nekoč povsem slovenska, sedaj pa zamejska vas, na strmem nabrežju kraške planote nad severno obalo Tržaškega zaliva v Italiji, z nekaj sto prebivalci.
Poglej Čupa in Križ, Trst
Krma (ladja)
Krma tovorne ladje Krma je zadnji del ladje oz.
Poglej Čupa in Krma (ladja)
Kvarner
Karta Kvarnerja Kvarner je zaliv v seveovzhodnem delu Jadranskega morja med Istrskim polotokom na zahodu in celino, v katerem ležijo številni otoki (Kvarnerski otoki), med katerimi so največji Cres, Krk, Rab, Lošinj in Pag.
Poglej Čupa in Kvarner
Les
za druge pomene glej Gozd in Les (razločitev)Les v obliki hlodov, pripravljenih za nadaljnjo obdelavo Lés je organski material, primarno je v deblih dreves ali grmov.
Poglej Čupa in Les
Lubje
Lubje je zunanja plast stebel in korenin lesnatih rastlin.
Poglej Čupa in Lubje
Morje
Morje Svetovni oceani: Tihi, Atlantski, Indijski, Severni in Južni Norveški fjord na poti proti Aaltu Mórje, ki ga lahko poimenujemo tudi svetovni ocean ali enostavno ocean, je povezano telo slane vode, ki pokriva več kot 70% zemeljske površine.
Poglej Čupa in Morje
Nabrežina
Nabrežína (do leta 1923 Nabresina) je naselje v občini Devin Nabrežina ob Tržaškem zalivu.
Poglej Čupa in Nabrežina
Nin
Nin (Latinsko: Aenona ali Nona), mesto v Zadrski županiji, Hrvaška, s 1256 prebivalci (2001).
Poglej Čupa in Nin
Novi Vinodolski
Novi Vinodolski je mesto s 4.000 prebivalci in občina s statusom mesta z okoli 5.000 prebivalci, letovišče in pristanišče v Primorsko-goranski županiji na Hrvaškem.
Poglej Čupa in Novi Vinodolski
Oglej
Oglej (latinsko in italijansko Aquileia, furlansko Aquilee, vzhodno-furlansko Aquilea, staro-furlansko Olee/Olea; beneško-italijansko: Aquiłeja/Aquiłegia) je italijansko mesto v Furlaniji - Julijski krajini.
Poglej Čupa in Oglej
Pag
Pag je eden večjih in bolj poseljenih hrvaških otokov.
Poglej Čupa in Pag
Premec
Premec je sprednji del ladje ali čolna.
Poglej Čupa in Premec
Reka, Hrvaška
Réka (madžarsko Fiume, lokalno čakavsko Reka/Rika; arhaično nemško Sankt Veit am (P)Flaum/Fluß) je tretje največje mesto na Hrvaškem (za Zagrebom in Splitom) in največje pristanišče v državi.
Poglej Čupa in Reka, Hrvaška
Ribič
Ribič Ribič je človek, ki se ukvarja z lovljenjem rib, mehkužcev, rakov in drugih vodnih organizmov v morju ali sladkih vodah (rekah, jezerih...) bodisi poklicno bodisi športno ali ljubiteljsko.
Poglej Čupa in Ribič
Sardela
Sardela (znanstveno ime Sardina pilchardus) je riba iz družine sardel (Clupeidae), ki je razširjena od severovzhodnega Atlantika do Sredozemskega in Črnega morja.
Poglej Čupa in Sardela
Sesljan
Sesljan je naselje v občini Devin Nabrežina na Tržaškem, v Italiji.
Poglej Čupa in Sesljan
Severnojadranski Veneti
Področje Venetov. Na severovzhodu jih je prekrila plast Karnov Severnojadranski Venéti so bili Italcem sorodno antično indoevropsko ljudstvo.
Poglej Čupa in Severnojadranski Veneti
Skuša
Skuša (ali škomber; znanstveno ime Scomber scombrus) je morska riba iz družine skuš.
Poglej Čupa in Skuša
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Poglej Čupa in Slovani
Slovar slovenskega knjižnega jezika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, krajše SSKJ, je slovar, ki je nastal na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Poglej Čupa in Slovar slovenskega knjižnega jezika
Slovenika
Slovenika je nacionalna enciklopedija na temo Slovenije in Slovencev, ki je leta 2011 izšla pri založbi Mladinska knjiga.
Poglej Čupa in Slovenika
Slovenski etnografski muzej
Pročelje muzeja in dogajanje na zunanjih površinah Zunanji muzejski prostor Slovenski etnografski muzej je osrednji slovenski muzej na področju etnografije.
Poglej Čupa in Slovenski etnografski muzej
Soča
Sóča je reka v zahodni Sloveniji in severni Italiji.
Poglej Čupa in Soča
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Čupa in Starorimska civilizacija
Tržaški zaliv
Milje, desno pa mesto Trst. Tržáški zalív je plitev zaliv v skrajnem severnem delu Jadranskega morja, v Beneškem zalivu, ki si ga delijo Italija, Slovenija in Hrvaška.
Poglej Čupa in Tržaški zaliv
Trst
Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.
Poglej Čupa in Trst
Zadar
Pristanišče Zadar (v antiki Iader) je pristaniško mesto na severozahodni obali Ravnih kotarjev v severni Dalmaciji s približno 68.000 prebivalci, glavno mesto Zadrske županije, sedež druge največje in obenem najstarejše univerze na hrvaškem ozemlju ter rimskokatoliške nadškofije, ki ni vključena v nobeno metropolijo, ampak (od 1969) podrejena neposredno Rimu.
Poglej Čupa in Zadar
1882
1882 (MDCCCLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Čupa in 1882
1890
1890 (MDCCCXC) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Čupa in 1890