Kazalo
111 odnosi: Amelia Earhart, Amy Johnson, Avro Lancaster, Avstralija, Bell X-1, Boeing 747, Boeing B-17 Flying Fortress, Bombnik, Brata Wright, Concorde, De Havilland Comet, Egejsko morje, Florida, Francija, Frank Whittle, Gorivo, Grčija, Hawker Hurricane, Heinkel He 178, Igor Ivanovič Sikorski, Ime, Irska, Johannesburg, Južna Afrika, Kronologija, Letalo, Letalski motor, Letalstvo, Lizbona, London, Mahokrilec, Messerschmitt Me 163 Komet, Meter, Miami, Morje, Nemčija, New York, Nova Fundlandija, Nova Gvineja, Pariz, Parni stroj, Portugalska, Potomac (reka), Reaktivni motor, Rokavski preliv, Rusija, Rutan Voyager, Samuel Pierpont Langley, San Diego, Sekunda, ... Razširi indeks (61 več) »
- Časovni grafikoni
Amelia Earhart
Amelia Mary Earhart, ameriška pilotka in pustolovka, * 24. julij 1897, Atchison, Kansas, ZDA, † 2. julij 1937, nekje nad Tihim oceanom.
Poglej Časovni pregled letalstva in Amelia Earhart
Amy Johnson
Amy Johnson, CBE, angleška letalska pionirka, * 1. julij 1903, Kingston upon Hull, Anglija, † 5. januar 1941, London, Anglija.
Poglej Časovni pregled letalstva in Amy Johnson
Avro Lancaster
Avro Lancaster je britanski težki bombnik iz druge svetove vojne.
Poglej Časovni pregled letalstva in Avro Lancaster
Avstralija
Avstralija je ime najmanjše celine na svetu, kot tudi kratko ime države Avstralska zveza.
Poglej Časovni pregled letalstva in Avstralija
Bell X-1
Bell X-1 je bilo ameriško preizkusno letalo za preizkušanje leta z nadzvočno hitrostjo.
Poglej Časovni pregled letalstva in Bell X-1
Boeing 747
Prva različica Boeinga 747 v oznakah prvega operaterja, letalske družbe Pan Am Boeing 747 je prvo širokotrupno letalo v zgodovini letalstva, potniško in transportno letalo, pogosto poimenovano tudi Jumbo Jet.
Poglej Časovni pregled letalstva in Boeing 747
Boeing B-17 Flying Fortress
Boeing B-17 Flying Fortress, znan tudi kot "leteča trdnjava", je bil ameriški težki bombnik druge svetovne vojne z 4 motorji in sredinsko nameščenimi krili.
Poglej Časovni pregled letalstva in Boeing B-17 Flying Fortress
Bombnik
B-29 odmetava bombe na Japonsko Bómbnik je vrsta vojaškega letala, ki je namenjeno bombardiranju sovražnikovih ciljev.
Poglej Časovni pregled letalstva in Bombnik
Brata Wright
Brata Orville (* 19. avgust 1871, Dayton, Ohio, ZDA, † 30. januar 1948, Oakwood, Ohio, ZDA) in Wilbur Wright (* 16. april 1867, Millville, Indiana, ZDA, † 30. maj 1912, Dayton, Ohio, ZDA), ameriška pionirja letalstva.
Poglej Časovni pregled letalstva in Brata Wright
Concorde
Concorde 001, 1969 Letalo Concorde je bilo drugo operativno nadzvočno potniško letalo.
Poglej Časovni pregled letalstva in Concorde
De Havilland Comet
Prototip Comet Pilotska kabina Aerodinamično nameščeni motorji de Havilland DH 106 Comet je prvo proizvodno reaktivno potniško letalo.
Poglej Časovni pregled letalstva in De Havilland Comet
Egejsko morje
Egêjsko mórje (grško Αιγαίον Πέλαγος, turško Ege denizi) je do 400 km širok in do 600 km dolg zaliv Sredozemskega morja med Evropo in Azijo, ki ga na severu in zahodu omejuje Balkanski polotok, na vzhodu Mala Azija, na zahodu pa Peloponez.
Poglej Časovni pregled letalstva in Egejsko morje
Florida
Florida (angleško, špansko) je južna zvezna država v ZDA.
Poglej Časovni pregled letalstva in Florida
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Časovni pregled letalstva in Francija
Frank Whittle
Sir Frank Whittle, britanski inženir in častnik, * 1. junij 1907, Earlsdon, Coventry, Anglija, † 9. avgust 1996, Columbia, Maryland, ZDA.
Poglej Časovni pregled letalstva in Frank Whittle
Gorivo
Gorivo je snov, s pomočjo katerega lahko eno vrsto energije pretvorimo v drugo.
Poglej Časovni pregled letalstva in Gorivo
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Časovni pregled letalstva in Grčija
Hawker Hurricane
Hawker Hurricane (Orkan) je bilo prvo sodobno enokrilno lovsko letalo Združenega kraljestva.
Poglej Časovni pregled letalstva in Hawker Hurricane
Heinkel He 178
Heinkel He 178 je bilo prvo reaktivno letalo na svetu.
Poglej Časovni pregled letalstva in Heinkel He 178
Igor Ivanovič Sikorski
Igor Ivanovič Sikorski (rusko И́горь Ива́нович Сико́рский, ukrajinsko Ігор Іванович Сікорський) rusko-ameriški letalski inženir in konstrukter, * 25. maj 1889, Kijev, Ruski imperij, † 26. oktober 1972, Easton, Connecticut, ZDA.
Poglej Časovni pregled letalstva in Igor Ivanovič Sikorski
Ime
Imé je besedna označba za stvar, kraj, izdelek (kot v imenu zaščitne znamke) ali celo za zamisel, oziroma pojem, ki ga običajno uporabljamo za razlikovanje ali določevanje.
Poglej Časovni pregled letalstva in Ime
Irska
Irska (tudi Republika Irska) je parlamentarna republika in otoška država v Britanskem otočju na skrajnem zahodu Evrope, ki pokriva približno pet šestin otoka Irske ob severozahodni obali Evrope, preostala šestina irskega otoka je znana kot Severna Irska in je del Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Časovni pregled letalstva in Irska
Johannesburg
Johannesburg je najbolj naseljeno mesto v Južni Afriki in tretje v celotni Afriki (za Kairom in Lagosom).
Poglej Časovni pregled letalstva in Johannesburg
Južna Afrika
Južna Afrika, uradno Republika Južna Afrika (pogosto napačno imenovana Južnoafriška republika) je republika na skrajnem jugu Afrike.
Poglej Časovni pregled letalstva in Južna Afrika
Kronologija
Kronologíja je pomožna zgodovinska veda, ki preučuje dogodke v času, predvsem s poudarkom razvrščanja zgodovinskih dogodkov v časovni trak in primerjanje istih dogodkov na podlagi različnih koledarjev oz.
Poglej Časovni pregled letalstva in Kronologija
Letalo
potniških letal na svetu. Clement Ader: ''Avion III'' (fotografija iz leta 1897). Otto Lilienthal, prvi letalec, med poletom, verjetno 1895 Prvi polet letala Flyer I, 17. december 1903; Orville Wright pilotira, brat Wilbur teče ob konici krila. Letálo (tudi avión in aeroplán) je zrakoplov s fiksnimi krili, težji od zraka, ki leti z izkoriščanjem dinamičnega vzgona zraka, ki teče ob njegovih krilih.
Poglej Časovni pregled letalstva in Letalo
Letalski motor
KM) pri 2450 vrtljajih na minuto, vgrajen v letalo Fairchild PT-19 DH.89 Dragon Rapide UL260i z močjo 71 kW (95 KM) pri 3300 vrt./min Kanadskem letalskem muzeju VL ZDA Armstrong Siddeley Jaguar IV iz leta 1924 z močjo 261 kW (350 KM), nameščen na letalu Hawker Danecock industrijski muzej, Chemnitz Letálski motór je vrsta batnega in krožnega motorja z notranjim zgorevanjem, ki se uporablja pri letalih.
Poglej Časovni pregled letalstva in Letalski motor
Letalstvo
Potniško letališče Köln Bonn, Nemčija Letálstvo ali letálski transpórt (s tujko aviacija) je človeška dejavnost, ki se ukvarja z razvojem, upravljanjem in uporabo zrakoplovov, posebno tistih težjih od zraka.
Poglej Časovni pregled letalstva in Letalstvo
Lizbona
Lizbona (/ ˈlɪzbən /; portugalsko Lisboa) je glavno mesto in največje mesto na Portugalskem.
Poglej Časovni pregled letalstva in Lizbona
London
Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Časovni pregled letalstva in London
Mahokrilec
Mahokrilec Mahokrilec tudi Ornitopter (iz grščine: ornithos "ptica" in pteron "krilo"), je zrakoplov, ki leti z mahanjem kril, podobno kot ptica ali čebela.
Poglej Časovni pregled letalstva in Mahokrilec
Messerschmitt Me 163 Komet
Messerschmitt Me 163 Komet je bil nemški raketni prestreznik iz 2.
Poglej Časovni pregled letalstva in Messerschmitt Me 163 Komet
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Poglej Časovni pregled letalstva in Meter
Miami
Miami je velemesto ob severnem delu zaliva Biscayne Bay ob obali Atlantskega oceana na jugovzhodu Floride v Združenih državah Amerike.
Poglej Časovni pregled letalstva in Miami
Morje
Morje Svetovni oceani: Tihi, Atlantski, Indijski, Severni in Južni Norveški fjord na poti proti Aaltu Mórje, ki ga lahko poimenujemo tudi svetovni ocean ali enostavno ocean, je povezano telo slane vode, ki pokriva več kot 70% zemeljske površine.
Poglej Časovni pregled letalstva in Morje
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Časovni pregled letalstva in Nemčija
New York
Mesto New York (izgovarjava /nʲuːˈjɔɹk/; uradno The City of New York) je po številu prebivalstva največje mesto v Združenih državah Amerike, s svojim metropolitanskim območjem pa med največjimi urbanimi območji na svetu.
Poglej Časovni pregled letalstva in New York
Nova Fundlandija
Zemljevid Nove Fundlandije in njegove lege v Severni Ameriki Nova Fundlandija (Newfoundland, francosko Terre-Neuve) je velik otok ob severovzhodni obali Severne Amerike in najbolj naseljen del kanadske province Nova Fundlandija in Labrador.
Poglej Časovni pregled letalstva in Nova Fundlandija
Nova Gvineja
Položaj Nove Gvineje Nova Gvineja je otok v Tihem oceanu, ki leži severno od Avstralije in je s površino 785.753 km2 za Grenlandijo drugi največji svetovni otok.
Poglej Časovni pregled letalstva in Nova Gvineja
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Časovni pregled letalstva in Pariz
Parni stroj
Animacija parnega stroja z dvojnim delovanjem in centrifugalnim regulatorjem Parni stroj je motor z zunanjim zgorevanjem, ki toplotno energijo vodne pare pretvarja v mehansko delo.
Poglej Časovni pregled letalstva in Parni stroj
Portugalska
Portugalska, uradno Portugalska republika (portugalsko República Portuguesa), je država, katere celina je na Iberskem polotoku v jugozahodni Evropi in katere ozemlje vključuje tudi atlantski arhipelag Azori in Madeiro; ti dve otočji tvorita avtonomni regiji z lastnima regionalnima vladama.
Poglej Časovni pregled letalstva in Portugalska
Potomac (reka)
Porečje reke Potomac Potomac (izvirno angleško Potomac River) je četrta najdaljša reka Zahodne obale ZDA in 21.
Poglej Časovni pregled letalstva in Potomac (reka)
Reaktivni motor
Delovanje turboventilatorskega motorja, svetlo roza je hladni obvodni zrak (''ang. bypass).'' Prerez turboreaktivnega motorja s sestavnimi deli Prvo letalo na reaktivni pogon Heinkel He-178 Reaktivni motor, (ang. Jet Engine), pogovorno tudi reakcijski motor, je tip letalskega motorja z notranjim zgorevanjem, ki ustvarja potisk s curkom visokohitrostnega izpuha - reakcijo.
Poglej Časovni pregled letalstva in Reaktivni motor
Rokavski preliv
Satelitski posnetek Rokavskega preliva Rokavski preliv (angleško English Channel, francosko La Manche 'rokav') je preliv med Veliko Britanijo in Francijo, ki je del Atlantskega oceana.
Poglej Časovni pregled letalstva in Rokavski preliv
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Časovni pregled letalstva in Rusija
Rutan Voyager
Rutan Model 76 Voyager je bilo prvo letalo, ki letelo okoli sveta brez vmesnega pristanka in dotakanja goriva.
Poglej Časovni pregled letalstva in Rutan Voyager
Samuel Pierpont Langley
Samuel Pierpont Langley, ameriški astronom, fizik, izumitelj in letalski inženir, * 22. avgust 1834, Roxbury pri Bostonu, Massachusetts, ZDA, † 27. februar 1906, Aiken, Okrožje Aiken, Južna Karolina, ZDA.
Poglej Časovni pregled letalstva in Samuel Pierpont Langley
San Diego
San Diego je drugo največje mesto v Kaliforniji za Los Angelesom in osmo največje v ZDA.
Poglej Časovni pregled letalstva in San Diego
Sekunda
Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.
Poglej Časovni pregled letalstva in Sekunda
Supermarine Spitfire
Supermarine Spitfire je bilo britansko lovsko letalo druge svetovne vojne.
Poglej Časovni pregled letalstva in Supermarine Spitfire
Svet
Svet (mundus, -i, m: vesoljni svet, svetovje; zemlja, svet; nebo; ljudje), večpomenski izraz, ki ga uporabljamo za vse tiste prostore oziroma predele vesolja, ki so pri trenutnem stanju znanosti in tehnologije dostopni človeku.
Poglej Časovni pregled letalstva in Svet
TCAS
TCAS prikazovalnik TCAS, akronim za Traffic Collision Avoidance System je naprava na letalu, ki je namenjena preprečevanju trkov med letali v zraku.
Poglej Časovni pregled letalstva in TCAS
Tihi ocean
Tíhi oceán, znan tudi kot Pacífiški oceán ali Pacífik (iz španske besede Pacífico, ki pomeni miren, spokojen) je največje vodno telo na svetu, saj s 165,2 milijoni km² pokriva kar tretjino površine Zemlje.
Poglej Časovni pregled letalstva in Tihi ocean
Transport na človeški pogon
Transport na človeški pogon je način transporta, pri katerem oseba za premikanje uporablja svoje mišice.
Poglej Časovni pregled letalstva in Transport na človeški pogon
Tupoljev Tu-144
Tu-144 Tu-144 na berlinskem letališču Tu-144LL Tupoljev Tu-144 (NATO oznaka: "Charger'"), "vzdevek Konkordski", je bilo prvo komercialno nadzvočno potniško letalo.
Poglej Časovni pregled letalstva in Tupoljev Tu-144
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Časovni pregled letalstva in Voda
Vojska
Vôjska so vse organizirane formacijske in druge kadrovske sestave, namenjene za izvajanje vojaške obrambe države, ki so pod enotnim poveljstvom, z enotnimi oznakami pripadnosti vojske in države in odkrito nosijo orožje.
Poglej Časovni pregled letalstva in Vojska
Washington, D.C.
Zračni posnetek Washingtona Washington oziroma Washington, D.C. tudi Zvezno mesto ali kar Zvezno okrožje Kolumbija je glavno mesto Združenih držav Amerike.
Poglej Časovni pregled letalstva in Washington, D.C.
Wiley Post
Wiley Hardeman Post, ameriški letalec, * 22. november 1898, Teksas, † 15. avgust 1935.
Poglej Časovni pregled letalstva in Wiley Post
Wright Flyer
Slika Flyerja 1 Wright Flyer (tudi Flyer 1, slovensko letalec 1) je bilo prvo motorno letalo na svetu.
Poglej Časovni pregled letalstva in Wright Flyer
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Poglej Časovni pregled letalstva in Združene države Amerike
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.
Poglej Časovni pregled letalstva in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
1804
1804 (MDCCCIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Časovni pregled letalstva in 1804
1891
1891 (MDCCCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.
Poglej Časovni pregled letalstva in 1891
1896
1896 (MDCCCXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Časovni pregled letalstva in 1896
1903
1903 (MCMIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Časovni pregled letalstva in 1903
1906
1906 (MCMVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Časovni pregled letalstva in 1906
1908
1908 (MCMVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Časovni pregled letalstva in 1908
1909
1909 (MCMIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Časovni pregled letalstva in 1909
1910
1910 (MCMX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Časovni pregled letalstva in 1910
1911
1911 (MCMXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Časovni pregled letalstva in 1911
1912
1912 (MCMXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Časovni pregled letalstva in 1912
1913
1913 (MCMXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Časovni pregled letalstva in 1913
1914
1914 (MCMXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Časovni pregled letalstva in 1914
1918
1918 (MCMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Časovni pregled letalstva in 1918
1919
1919 (MCMXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Časovni pregled letalstva in 1919
1923
1923 (MCMXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Časovni pregled letalstva in 1923
1924
1924 (MCMXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Časovni pregled letalstva in 1924
1926
1926 (MCMXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Časovni pregled letalstva in 1926
1927
1927 (MCMXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Časovni pregled letalstva in 1927
1928
1928 (MCMXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Časovni pregled letalstva in 1928
1929
1929 (MCMXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Časovni pregled letalstva in 1929
1930
1930 (MCMXXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Časovni pregled letalstva in 1930
1931
1931 (MCMXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Časovni pregled letalstva in 1931
1932
1932 (MCMXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Časovni pregled letalstva in 1932
1933
1933 (MCMXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Časovni pregled letalstva in 1933
1937
1937 (MCMXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Časovni pregled letalstva in 1937
1939
1939 (MCMXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Časovni pregled letalstva in 1939
1941
1941 (MCMXLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Časovni pregled letalstva in 1941
1942
1942 (MCMXLII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Časovni pregled letalstva in 1942
1944
1944 (MCMXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Časovni pregled letalstva in 1944
1945
1945 (MCMXLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Časovni pregled letalstva in 1945
1947
1947 (MCMXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Časovni pregled letalstva in 1947
1949
1949 (MCMXLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Časovni pregled letalstva in 1949
1950
1950 (MCML) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Časovni pregled letalstva in 1950
1952
1952 (MCMLII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Časovni pregled letalstva in 1952
1953
1953 (MCMLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Časovni pregled letalstva in 1953
1957
1957 (MCMLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Časovni pregled letalstva in 1957
1958
1958 (MCMLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Časovni pregled letalstva in 1958
1960
1960 (MCMLX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Časovni pregled letalstva in 1960
1968
1968 (MCMLXVII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Časovni pregled letalstva in 1968
1970
1970 (MCMLXX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Časovni pregled letalstva in 1970
1976
1976 (MCMLXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Časovni pregled letalstva in 1976
1977
1977 (MCMLXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Časovni pregled letalstva in 1977
1979
1979 (MCMLXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Časovni pregled letalstva in 1979
1980
1980 (MCMLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Časovni pregled letalstva in 1980
1986
Porušen reaktor 4 v jedrski elektrarni v Černobilu po eksploziji. 1986 (MCMLXXXVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Časovni pregled letalstva in 1986
1988
1988 (MCMLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Časovni pregled letalstva in 1988
1992
1992 (MCMXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Časovni pregled letalstva in 1992
1993
1993 (MCMXCIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Časovni pregled letalstva in 1993