Kazalo
46 odnosi: Antonie van Leeuwenhoek, Antropologija, Aristotel, Biocenologija, Biogeografija, Biosfera, Carl Linnaeus, Charles Darwin, Chicago, Druga svetovna vojna, Duševna motnja, Dust Bowl, Eduard Suess, Ekološki dejavnik, Ekologija, Ekologija ekosistemov, Ekologija populacije, Ekosistem, Energetika, Ernst Haeckel, Geografija, Gozdarstvo, Hidrosfera, Hipoteza o Gaji, Izomorfizem, James Lovelock, Jan Christiaan Smuts, Kemija, Klimatologija, Krajinska ekologija, Litosfera, Medicina, O nastanku vrst, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta v Ljubljani, Onesnaženje, Politika, Projekt Manhattan, Prostor, Prostorsko planiranje, Raziskovanje, Ribolov, Verodostojnost, Zgodovina, Znanost, 19. stoletje, 20. stoletje.
- Ekologija
Antonie van Leeuwenhoek
Antonie Philips van Leeuwenhoek,Obstaja ogromno različic zapisa njegovega imena.
Poglej Zgodovina ekologije in Antonie van Leeuwenhoek
Antropologija
Antropologija (grško: anthropos - človek + λογος: logos - beseda, govor) ali človekoslovje je interdisciplinarna znanstvena disciplina, ki se ukvarja s preučevanjem človeka (glej rod ''Homo'' (hominoid)).
Poglej Zgodovina ekologije in Antropologija
Aristotel
Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).
Poglej Zgodovina ekologije in Aristotel
Biocenologija
Biocenologija ali Sinekologija je veda iz področja ekologije, ki se ukvarja s sobivanjem in medsebojnimi povezavami številnih rastlinskih in živalskih vrst (življenjskih združb ali biocenoz).
Poglej Zgodovina ekologije in Biocenologija
Biogeografija
ekoregije in biome Biogeografija je fizičnogreografska veda, ki raziskuje razširjenost in številčnost rastlin (fitogeografija) in živali (zoogeografija) v prostoru in času.
Poglej Zgodovina ekologije in Biogeografija
Biosfera
celin. Biosfera je vsota vseh ekosistemov.
Poglej Zgodovina ekologije in Biosfera
Carl Linnaeus
Carl Linnaeus (latinizirano Carolus Linnaeus; po prejemu plemištva kot), švedski botanik, zdravnik in zoolog, * 23. maj 1707, Råshult, Smalandia, Švedska, † 10. januar 1778, Uppsala.
Poglej Zgodovina ekologije in Carl Linnaeus
Charles Darwin
Charles Robert Darwin, FRS, angleški naravoslovec, biolog in geolog * 12. februar 1809, Shrewsbury, grofija Shropshire, Anglija, † 19. april 1882, vas Downe, (danes London-Bromley), grofija Kent, Anglija.
Poglej Zgodovina ekologije in Charles Darwin
Chicago
Chicago (izg. (IPA):, poenost. ali) ali poslovenjeno Čikago je tretje najbolj naseljeno mesto v ZDA (za New Yorkom in Los Angelesom) in največje mesto v ameriški zvezni državi Illinois.
Poglej Zgodovina ekologije in Chicago
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Zgodovina ekologije in Druga svetovna vojna
Duševna motnja
Duševna motnja je sprememba duševnega funkcioniranja, ki je bolezenska ali izrazito odmaknjena od norme.
Poglej Zgodovina ekologije in Duševna motnja
Dust Bowl
Peščeni vihar pri kraju Stratford v Texasu leta 1935 Dust Bowl (tudi Dirty Thirties; slovensko Prašna skleda) je bila serija peščenih viharjev v osrednjih deželah Združenih držav Amerike, ki jih je povzročila dolgotrajna suša in neprimerni načini obdelovanja zemlje v kmetijstvu.
Poglej Zgodovina ekologije in Dust Bowl
Eduard Suess
Eduard Suess, avstrijski geolog, * 20. avgust 1831, London, Anglija, † 26. april 1914, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija).
Poglej Zgodovina ekologije in Eduard Suess
Ekološki dejavnik
Ekološki dejavnik (tudi dejavnik okolja) je celota življenjskih razmer ter vsa živa in neživa narava, ki v celoti, neposredno ali posredno vplivajo na organizem.
Poglej Zgodovina ekologije in Ekološki dejavnik
Ekologija
Ekologíja je znanstvena veda, ki preučuje porazdelitev in bogastvo živih organizmov in odnose med živimi bitji ter živim in neživim okoljem.
Poglej Zgodovina ekologije in Ekologija
Ekologija ekosistemov
Ekosistemi so kompleksno prilagodljivi sistemi, v katerih življenjski procesi potekajo kot samo-organiziranje vzorcev po različnih merilih časa in prostora.
Poglej Zgodovina ekologije in Ekologija ekosistemov
Ekologija populacije
Ekologija populacije ali populacijska ekologija je pomembno področje ekologije, ki se ukvarja z dinamiko populacij vrst in kako te populacije vplivajo na okolja, v katerih delujejo.
Poglej Zgodovina ekologije in Ekologija populacije
Ekosistem
Ekosistem je ekološki sistem v ekosferi, zemeljski plasti, ki jo tvorijo vsi organizmi in deli neživega okolja, s katerimi so povezani.
Poglej Zgodovina ekologije in Ekosistem
Energetika
Energétika je gospodarska panoga, ki obsega pridobivanje, trgovanje, prenos, dobavo in uporabo vsake energije, razen tiste, ki jo človek zajema in uporablja v obliki hrane zase ali za druga živa bitja.
Poglej Zgodovina ekologije in Energetika
Ernst Haeckel
Ernst Heinrich Philipp August Haeckel, tudi von Haeckel, nemški biolog, prirodoslovec, filozof, zdravnik, profesor in umetnik, * 16. februar 1834, Potsdam (takratna Prusija), † 9. avgust 1919, Jena.
Poglej Zgodovina ekologije in Ernst Haeckel
Geografija
Zemeljsko površje je temeljni predmet geografskega preučevanja Geografíja (iz grških besed Geos (γη) ali Gaea (γαια), oboje pomeni »Zemlja«, in grafe (γραφειν), kar pomeni »opisovati«, pa tudi »pisati« ali »kartirati«) ali zemljepís je veda in znanost o zemeljskem površju, ki raziskuje vse oblikovalne pojave in procese delovanja na to površje ali le njegov del, ter njihove medsebojne odvisnosti.
Poglej Zgodovina ekologije in Geografija
Gozdarstvo
Gozdarstvo je znanstvena veda in pridobitna dejavnost - je tudi gospodarska panoga.
Poglej Zgodovina ekologije in Gozdarstvo
Hidrosfera
Rečni kanal Hidrosfera (iz grščine vodna sfera) v geografiji opisuje vso vodo, ki jo najdemo na površju nekega planeta in pod njim.
Poglej Zgodovina ekologije in Hidrosfera
Hipoteza o Gaji
Hipoteza o Gaji, poznana tudi pod imenom Gajin princip ali Gajina paradigma, je hipoteza, ki trdi, da sta življenje na Zemlji in sam planet neločljivo povezana dela celote, ki nenehno vplivata drug na drugega.
Poglej Zgodovina ekologije in Hipoteza o Gaji
Izomorfizem
Izomorfizem (iz grščine: isos - enak in: morfe - oblika) je bijektivna preslikava f \, med dvema matematičnima strukturama za katero je značilno, da sta f \, in obratna vrednost f^ \, homomorfizma.
Poglej Zgodovina ekologije in Izomorfizem
James Lovelock
James Lovelock, angleški naravoslovec, okoljevarstvenik, publicist in futurist, * 26. julij 1919, Letchworth, Anglija, Združeno kraljestvo, † 26. julij 2022, Abbotsbury, Dorset, Anglija.
Poglej Zgodovina ekologije in James Lovelock
Jan Christiaan Smuts
Jan Christiaan Smuts, južnoafriški feldmaršal in politik, * 24. maj 1870, † 11. september 1950.
Poglej Zgodovina ekologije in Jan Christiaan Smuts
Kemija
Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.
Poglej Zgodovina ekologije in Kemija
Klimatologija
author.
Poglej Zgodovina ekologije in Klimatologija
Krajinska ekologija
Krajinska ekologija je mešanica ved ekologije in geografije, ki preučuje prostorske razlike pokrajinskih elementov (kot so polja, žive meje, gozdovi, reke, mesta) in načine, na katere so njihove razporeditve vplivale na razporejenost energij in posameznikov v okolju (ti posamezniki potem zelo vplivajo na razporeditev elementov v okolju).
Poglej Zgodovina ekologije in Krajinska ekologija
Litosfera
Tektonske plošče Zemljine litosfere. Litosfera (iz grščine »skalna sfera«) je kompaktna zunanja lupina kamnitega planeta.
Poglej Zgodovina ekologije in Litosfera
Medicina
Medicina je v širšem pomenu veda in delovanje, usmerjeno k preprečitvi in zdravljenju bolezni in povrnitvi zdravja ljudi, v ožjem pa povezana z dejavnostjo zdravnikov.
Poglej Zgodovina ekologije in Medicina
O nastanku vrst
O nastanku vrst (s polnim naslovom O nastanku vrst z naravnim izborom ali ohranjanje boljših pasem v boju za obstanek/O nastanku vrst z delovanjem naravnega odbiranja ali ohranjanje prednostnih ras v boju za preživetje, v izvirniku) je knjiga znanstvenika Charlesa Darwina, ki je prvič izšla 24.
Poglej Zgodovina ekologije in O nastanku vrst
Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta v Ljubljani
Logotip Oddelka za biologijo Oddelek za biologijo je eden od oddelkov Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani v Biološkem središču ob levem bregu Glinščice na Večni poti v Ljubljani, nasproti Živalskega vrta, nekoliko odmaknjen od preostalega kompleksa Biotehniške fakultete.
Poglej Zgodovina ekologije in Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta v Ljubljani
Onesnaženje
Onesnaženje, onesnaževanje ali kontaminacija je prisotnost nezaželene snovi ali delcev v drugi snovi.
Poglej Zgodovina ekologije in Onesnaženje
Politika
Politika izhaja iz grške besede polis (mestna država) in besede kratein (oblast, moč, vladati - v ožjem smislu) je usmerjanje družbe s pomočjo države.
Poglej Zgodovina ekologije in Politika
Projekt Manhattan
Oak Ridgeu, Tennessee. Med Projektom Manhattan so operaterji delali v izmenah 21 ur na dan. Gladys Owens, ki sedi na desni v ospredju, se ni zavedala namena in posledic svojega dela, vse dokler ni videla te slike med obiskom obrata skoraj 50 let kasneje. http://smithdray.angeltowns.net/or/go.htm Projekt Manhattan je bilo ime skrivnega vojaškega projekta med drugo svetovno vojno.
Poglej Zgodovina ekologije in Projekt Manhattan
Prostor
Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.
Poglej Zgodovina ekologije in Prostor
Prostorsko planiranje
Poglavitna naloga prostorskega planiranja je v spretnem in uravnoteženem usklajevanju med krajevnimi, medkrajevnimi (regionalnimi) in državnimi interesi.
Poglej Zgodovina ekologije in Prostorsko planiranje
Raziskovanje
Raziskovanje je sistematično ustvarjalno delo oz.
Poglej Zgodovina ekologije in Raziskovanje
Ribolov
Ribiča na Kornatih Ribolov je vrsta lova, pri katerem uporabljamo različne priprave za lovljenje rib.
Poglej Zgodovina ekologije in Ribolov
Verodostojnost
Verodostojnost je značilnost; (verjetnost priče, podatka, dejanja, informacije, izvora) prav tako istovetnost in sposobnost opazovalca presoditi take informacije.
Poglej Zgodovina ekologije in Verodostojnost
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Poglej Zgodovina ekologije in Zgodovina
Znanost
Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.
Poglej Zgodovina ekologije in Znanost
19. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.
Poglej Zgodovina ekologije in 19. stoletje
20. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 17. stoletje | 18. stoletje | 19. stoletje | 20.
Poglej Zgodovina ekologije in 20. stoletje