Kazalo
28 odnosi: Delo, Delovno okolje, Empatija, Frustracije in konflikti, Inteligenčni količnik, Kariera, Kognicija, Komuniciranje, Konflikt na delovnem mestu, Korelacija, Mentorstvo, Morala, Motivacija, Organizacijska struktura, Osnovne človekove potrebe, Patologija, Poklic, Potrošništvo, Povratna informacija v organizaciji, Programer, Selekcijski postopek, Socialno delo, Spoprijemanje s stresom, Stres na delovnem mestu, Timsko delo, Večopravilnost, Vestnost, Vodenje.
Delo
Delo je zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje rezultatov.
Poglej Vpliv čustvene inteligentnosti na uspešnost na delovnem mestu in Delo
Delovno okolje
Delovno okolje je okolje, v katerem posameznik opravlja svoje delovne aktivnosti.
Poglej Vpliv čustvene inteligentnosti na uspešnost na delovnem mestu in Delovno okolje
Empatija
Empatija je psihološka zmožnost zaznavanja čustev in izkušenj druge osebe zunaj lastne perspektive, ki je tudi združljiva s teorijo uma.
Poglej Vpliv čustvene inteligentnosti na uspešnost na delovnem mestu in Empatija
Frustracije in konflikti
Frustracija in konflikti so psihološke teme o človeški motivaciji.
Poglej Vpliv čustvene inteligentnosti na uspešnost na delovnem mestu in Frustracije in konflikti
Inteligenčni količnik
Inteligenčni količnik (angleško Intelligence Quotient, kratica IQ) je številčna vrednost, ki naj bi določala inteligentnost človeka.
Poglej Vpliv čustvene inteligentnosti na uspešnost na delovnem mestu in Inteligenčni količnik
Kariera
Kariera je izraz za uveljavitev, uspeh na kakem področju delovanja.
Poglej Vpliv čustvene inteligentnosti na uspešnost na delovnem mestu in Kariera
Kognicija
Kognicija je skupina mentalnih procesov, ki vključuje pozornost, spomin, uporabo in razumevanje jezika, učenje, sklepanje, reševanje problemov in sprejemanje odločitev.
Poglej Vpliv čustvene inteligentnosti na uspešnost na delovnem mestu in Kognicija
Komuniciranje
Komunicíranje je sporazumevanje, občevanje, sistem izmenjevanja simbolov ali informacij med informacijskim virom in sprejemnikom.
Poglej Vpliv čustvene inteligentnosti na uspešnost na delovnem mestu in Komuniciranje
Konflikt na delovnem mestu
Konflikt je v širšem pomenu besede vsako srečanje neusklajenih dejavnikov oziroma soočenje neusklajenosti ali neharmonija.
Poglej Vpliv čustvene inteligentnosti na uspešnost na delovnem mestu in Konflikt na delovnem mestu
Korelacija
Korelacija ali korelacijski koeficient je številska mera, ki predstavlja moč linearne povezanosti dveh spremenljivk.
Poglej Vpliv čustvene inteligentnosti na uspešnost na delovnem mestu in Korelacija
Mentorstvo
Mentorstvo je proces, v katerem izkušenjsko bogat posameznik pomaga mlajšemu pri njegovem razvoju in napredku ter proces usmerjanja in vodenja mladega neizkušenega človeka z nasveti in pojasnili.
Poglej Vpliv čustvene inteligentnosti na uspešnost na delovnem mestu in Mentorstvo
Morala
Morala, moralnost (lat. mos, mores.
Poglej Vpliv čustvene inteligentnosti na uspešnost na delovnem mestu in Morala
Motivacija
Motivacija je psihološki element, ki spodbuja organizem, da ravna v skladu s svojimi cilji, željami, potrebami in notranjo kontrolo.
Poglej Vpliv čustvene inteligentnosti na uspešnost na delovnem mestu in Motivacija
Organizacijska struktura
Organizacijsko strukturo predstavljajo dejavnosti, ki so usmerjene k doseganju organizacijskih ciljev.
Poglej Vpliv čustvene inteligentnosti na uspešnost na delovnem mestu in Organizacijska struktura
Osnovne človekove potrebe
Osnovne človekove potrebe, povzete po šoli "Lestvice človekovega razvoja", ki so jo razvili Manfred Max Neef in drugi (Antonio Elizalde in Martin Hopenhayn), so ontološke (izhajajo iz stanja biti človek), maloštevilne, končne in razvrstljive (v nasprotju z običajnim pojmom ekonomskih "zahtev", ki so neskončne in nenasitljive).
Poglej Vpliv čustvene inteligentnosti na uspešnost na delovnem mestu in Osnovne človekove potrebe
Patologija
pljučnice. Patologija je študija ali diagnoza bolezni s pregledom organa, tkiva, telesne tekočine, ali celega telesa (obdukcija).
Poglej Vpliv čustvene inteligentnosti na uspešnost na delovnem mestu in Patologija
Poklic
Poklic je pojem, ki pomeni institucionalizirano sposobnost za opravljanje dejavnosti, za katero smo izučeni, vzgojeni oziroma izobraženi.
Poglej Vpliv čustvene inteligentnosti na uspešnost na delovnem mestu in Poklic
Potrošništvo
Potrošništvo je socialna in ekonomska ureditev, ki spodbuja pridobivanje dobrin in storitev v vse večjih količinah.
Poglej Vpliv čustvene inteligentnosti na uspešnost na delovnem mestu in Potrošništvo
Povratna informacija v organizaciji
Povratna informacija se nanaša na proces, ki spremlja posameznika pri njegovem delu ter mu tako omogoča izpopolnjevanje dela in doseganje zastavljenih ciljev.
Poglej Vpliv čustvene inteligentnosti na uspešnost na delovnem mestu in Povratna informacija v organizaciji
Programer
Tehniški visoki šoli v Aachnu leta 1970 Programêr je oseba, ki se ukvarja s programiranjem z namenom, da za določen algoritem, ki je definiran, poišče programsko rešitev.
Poglej Vpliv čustvene inteligentnosti na uspešnost na delovnem mestu in Programer
Selekcijski postopek
Vzrok za nastanek selekcijskega postopka se je pojavil zaradi dejstva, da se ljudje med seboj precej razlikujejo in da te razlike na popolnoma raznolike načine vplivajo na posameznikovo uspešnost pri opravljanju dela.
Poglej Vpliv čustvene inteligentnosti na uspešnost na delovnem mestu in Selekcijski postopek
Socialno delo
Sociálno délo je v praksi utemeljen poklic in akademska disciplina, ki se ukvarja s široko paleto ljudi, z otroki, mladimi, starimi, brezdomci, nezaposlenimi, reveži in drugimi, ki doživljajo različne socialne, duševne, ekonomske, zdravstvene in druge stiske.
Poglej Vpliv čustvene inteligentnosti na uspešnost na delovnem mestu in Socialno delo
Spoprijemanje s stresom
Spoprijemanje s stresom je proces, ki vključuje kognitivne in vedenjske poskuse obvladati, zmanjšati ter vzdržati zunanje in/ali notranje zahteve, ki so nastale kot rezultat stresne situacije.
Poglej Vpliv čustvene inteligentnosti na uspešnost na delovnem mestu in Spoprijemanje s stresom
Stres na delovnem mestu
Stres na delovnem mestu ima, tako kot stres v splošnem, veliko definicij.
Poglej Vpliv čustvene inteligentnosti na uspešnost na delovnem mestu in Stres na delovnem mestu
Timsko delo
Tim sestavlja skupina ljudi, ki so povezani s skupnim namenom, za uresničitev točno določenega cilja.
Poglej Vpliv čustvene inteligentnosti na uspešnost na delovnem mestu in Timsko delo
Večopravilnost
Večopravilnost je vedenje, pri katerem posameznik istočasno opravlja več nalog, bodisi zaporedno, prepleteno ali hkrati v realnem, virtualnem ali v obeh svetovih hkrati.
Poglej Vpliv čustvene inteligentnosti na uspešnost na delovnem mestu in Večopravilnost
Vestnost
Vestnost je osebnostna lastnost, ki vključuje lastnosti, ki se nanašajo na socialno predpisani vedenjski in kognitivni nadzor nad seboj, npr.
Poglej Vpliv čustvene inteligentnosti na uspešnost na delovnem mestu in Vestnost
Vodenje
Vodenje, s pomenom vodenja ljudi je sestavni del upravljanja (menedžmenta) organizacije.
Poglej Vpliv čustvene inteligentnosti na uspešnost na delovnem mestu in Vodenje
Prav tako znan kot Vpliv emocionalne inteligentnosti na uspešnost na delovnem mestu, Vpliv čustvene inteligence na uspešnost na delovnem mestu, Vpliv čustvene inteligentnosti na delovno uspešnost.