Kazalo
49 odnosi: Aprilska vojna, Avstro-Ogrska, Švica, Ženeva, Človekove pravice, Črni Vrh, Cambridge, Coventry, Diplomat, Dobrovoljci, Društvo narodov, Druga svetovna vojna, Dunaj, Gdansk, Idrija, Indija, Koroška (zvezna dežela), Korzika, Kraljevina Jugoslavija, Latinska Amerika, Ljubljana, Ljudska republika Kitajska, London, Organizacija združenih narodov, Pariška mirovna konferenca (1919), Plebiscit, Poljska, Posarje, Posojilo, Pravo, Prva svetovna vojna, Romunija, Rusi, Seznam slovenskih diplomatov, Sibirija, Slovenci, Srbija, Suženjstvo, Svetovna zdravstvena organizacija, Tretji rajh, Velika gospodarska kriza, Versajska mirovna pogodba, Vzhodna fronta (prva svetovna vojna), Weimarska republika, Woodrow Wilson, 11. november, 1889, 1944, 30. oktober.
Aprilska vojna
Napad na Jugoslavijo (znan tudi kot aprilska vojna) je bil kratkotrajni spopad oz.
Poglej Vladimir Miselj in Aprilska vojna
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Vladimir Miselj in Avstro-Ogrska
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Poglej Vladimir Miselj in Švica
Ženeva
Ženeva (francosko Genève, nemško Genf, italijansko Ginevra, retoromansko Genevra, frankoprovansalsko/arpitansko Geneva; tako pisano - z drugačnim izgovorom - tudi v angleščini) je drugo največje mesto v Švici in obenem največje v frankofonskem (ali širše romanskem) delu Švice (fr.
Poglej Vladimir Miselj in Ženeva
Človekove pravice
Človekove pravice so pravice vseh ljudi.
Poglej Vladimir Miselj in Človekove pravice
Črni Vrh
Črni Vrh je naselje v Občini Idrija.
Poglej Vladimir Miselj in Črni Vrh
Cambridge
Cambridge leta 1575 Mesto Cambridge je univerzitetno mesto in upravno središče okrožja Cambridgeshire v Angliji.
Poglej Vladimir Miselj in Cambridge
Coventry
Panoramski posnetek mesta Coventry je mesto v okrožju West Midlands v osrednji Angliji.
Poglej Vladimir Miselj in Coventry
Diplomat
Diplomat je oseba, ki deluje na področju diplomacije oz.
Poglej Vladimir Miselj in Diplomat
Dobrovoljci
Prekmurja leta 1918 Dobrovoljci je naziv za vojake, ki so se kot prostovoljci bojevali v balkanskih vojnah na strani Srbije.
Poglej Vladimir Miselj in Dobrovoljci
Društvo narodov
Simbol Lige narodov Društvo narodov (oziroma Liga narodov,, , ) je bila mednarodna organizacija, ustanovljena leta 10.
Poglej Vladimir Miselj in Društvo narodov
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Poglej Vladimir Miselj in Druga svetovna vojna
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Vladimir Miselj in Dunaj
Gdansk
Gdansk je mesto na obali Baltskega morja na severu Poljske.
Poglej Vladimir Miselj in Gdansk
Idrija
Idrija (v starejših virih Zgornja Idrija; (Ober)idria) je mesto s skoraj 6.000 prebivalci v Republiki Sloveniji, sedež istoimenske občine, in upravno središče.
Poglej Vladimir Miselj in Idrija
Indija
Indija (uradno Republika Indija; hindi: भारत गणराज्य Bhārat gaṇarājya) je država v Južni Aziji.
Poglej Vladimir Miselj in Indija
Koroška (zvezna dežela)
Razgled na del Koroške iz Karavank Koróška (nemško Kärnten; slovensko avstrijska Koroška, staroslovensko Korotan) je avstrijska zvezna dežela na jugu Avstrije.
Poglej Vladimir Miselj in Koroška (zvezna dežela)
Korzika
Korzika je z dobrimi 8.700 km2 četrti največji otok v Sredozemskem morju in hkrati francoska regija, nahaja pa se zahodno od Apeninskega polotoka.
Poglej Vladimir Miselj in Korzika
Kraljevina Jugoslavija
Kraljevina Jugoslavija je bila država, ki je nastala leta 1929 s preimenovanjem Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Poglej Vladimir Miselj in Kraljevina Jugoslavija
Latinska Amerika
Latinskoameriške države (temno zeleno) Latinska Amerika je ozemlje, ki zavzema večji del obeh Amerik, saj zajema vse panameriške države, razen Združenih držav Amerike in Kanade.
Poglej Vladimir Miselj in Latinska Amerika
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Vladimir Miselj in Ljubljana
Ljudska republika Kitajska
Ljúdska repúblika Kitájska (okrajšano LR Kitajska, kratica LRK) je država v Vzhodni Aziji in deloma Srednji Aziji ter druga najbolj obljudena država na svetu s približno 1,404 milijarde prebivalcev.
Poglej Vladimir Miselj in Ljudska republika Kitajska
London
Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Vladimir Miselj in London
Organizacija združenih narodov
New Yorku. Urad OZN v Ženevi. Zastave članic pred sedežem generalne skupščine v New Yorku Organizacija združenih narodov, krajše Združeni narodi (UN), s kratico OZN ali ZN, je mednarodna organizacija, katere članice so skoraj vse države sveta.
Poglej Vladimir Miselj in Organizacija združenih narodov
Pariška mirovna konferenca (1919)
Nemški minister Johannes Bell je prikazan med podpisovanjem mirovnih pogodb 28. junija 1919 v Versialievi palači. Pariška mirovna konferenca je potekala po koncu prve svetovne vojne januarja 1919 v Versajski palači pri Parizu.
Poglej Vladimir Miselj in Pariška mirovna konferenca (1919)
Plebiscit
Plebiscit (latinsko plebis scitum.
Poglej Vladimir Miselj in Plebiscit
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poglej Vladimir Miselj in Poljska
Posarje
Posarje (Saarland; Sarre) je nemška zvezna dežela, umeščena med deželo Porenje - Pfalška na severovzhodu, Francijo na jugozahodu, ima pa tudi zelo kratko mejo na severozahodu z Luksemburgom.
Poglej Vladimir Miselj in Posarje
Posojilo
Posojilo je vrsta dolga.
Poglej Vladimir Miselj in Posojilo
Pravo
Simbol pravice z zavezanimi očmi Pravo je mnoštvo pravil, ki urejajo najpomembnejše odnose v določeni družbi.
Poglej Vladimir Miselj in Pravo
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Vladimir Miselj in Prva svetovna vojna
Romunija
Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Vladimir Miselj in Romunija
Rusi
Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Vladimir Miselj in Rusi
Seznam slovenskih diplomatov
Seznam slovenskih diplomatov v preteklosti in sedanjosti.
Poglej Vladimir Miselj in Seznam slovenskih diplomatov
Sibirija
Sibirija (v tatarščini pomeni »speča dežela«) je obsežna geografska regija, ki sestavlja vso severno Azijo, od gorovja Ural na zahodu do Tihega oceana v vzhod.
Poglej Vladimir Miselj in Sibirija
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Vladimir Miselj in Slovenci
Srbija
Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).
Poglej Vladimir Miselj in Srbija
Suženjstvo
Fotografija suženjskega fanta v Zanzibarju okoli leta 1890. Arabski gospodar ga je kaznoval zaradi prekrška. Suženjstvo je status osebe, nad katero se izvaja lastninska pravica.
Poglej Vladimir Miselj in Suženjstvo
Svetovna zdravstvena organizacija
Svetovna zdravstvena organizacija (kratica SZO,, WHO) je ena od specializiranih agencij Združenih narodov s sedežem v Ženevi.
Poglej Vladimir Miselj in Svetovna zdravstvena organizacija
Tretji rajh
Tretji rajh oz.
Poglej Vladimir Miselj in Tretji rajh
Velika gospodarska kriza
BDP med letoma 1920 in 1940 Velika gospodarska kriza oz.
Poglej Vladimir Miselj in Velika gospodarska kriza
Versajska mirovna pogodba
''Vidoeposnetek podpisa Versajske pogodbe'' Versajska mirovna pogodba je ena od pogodb, s katerimi se je formalno končala prva svetovna vojna.
Poglej Vladimir Miselj in Versajska mirovna pogodba
Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)
Vzhodna fronta (tudi ruska fronta) se nanaša na prizorišče prve svetovne vojne v Srednji in še posebej Vzhodni Evropi.
Poglej Vladimir Miselj in Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)
Weimarska republika
Weimarska republika je neuradno ime za republiko Nemčijo, ki je nastala po 1. svetovni vojni.
Poglej Vladimir Miselj in Weimarska republika
Woodrow Wilson
Thomas Woodrow Wilson, ameriški politik in 28.
Poglej Vladimir Miselj in Woodrow Wilson
11. november
11.
Poglej Vladimir Miselj in 11. november
1889
1889 (MDCCCLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Vladimir Miselj in 1889
1944
1944 (MCMXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Vladimir Miselj in 1944
30. oktober
30.
Poglej Vladimir Miselj in 30. oktober