Kazalo
56 odnosi: Afriška unija, Aktivnost, Amnesty International, Bosna in Hercegovina, Civilizacija, Deklaracija o pravicah človeka in državljana, Državljanstvo, Edmund Burke, Evropska konvencija o človekovih pravicah, Evropska socialna listina, Evropsko sodišče za človekove pravice, Feminizem, Fundamentalizem, Generalna skupščina Združenih narodov, Helsinška sklepna listina o varnosti in sodelovanju v Evropi, Invalidnost, Irak, Izrael, Jeremy Bentham, Jezik (sredstvo sporazumevanja), John Locke, Karl Marx, Konvencija, Kultura, Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, Meddržavno sodišče, Mednarodno kazensko sodišče, Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, Mir, Mučenje, Organizacija združenih narodov, Policija, Ruanda, Rusija, Saudova Arabija, Skupnost, Sovjetska zveza, Splošna deklaracija človekovih pravic, Standardizacija, Suženjstvo, Sudan, Svoboda govora, Topografija, Ukrajina, Ustava, Ustava Republike Slovenije, Varnost, Varuh človekovih pravic, Velika listina svoboščin, Vestnost, ... Razširi indeks (6 več) »
- Družba
- Egalitarizem
- Filozofija prava
- Mednarodni odnosi
- Politika
- Zahodna kultura
Afriška unija
Afriška unija (kratica AU) je mednarodna organizacija, ki je bila ustanovljena julija 2002 in je naslednica Organizacije afriške enotnosti (OAE).
Poglej Človekove pravice in Afriška unija
Aktivnost
Aktívnost (oznaka A) radioaktivnega izvira podaja povprečno število radioaktivnih razpadov na enoto časa.
Poglej Človekove pravice in Aktivnost
Amnesty International
Amnesty International (imenovana tudi AI ali Amnesty, dobesedno Mednarodna amnestija/pomilostitev) je mednarodna nevladna organizacija, ki se bori za človekove pravice.
Poglej Človekove pravice in Amnesty International
Bosna in Hercegovina
Bosna in Hercegovina (izvirno: Bosna i Hercegovina, okrajšava BiH, srbska cirilica: Боснa и Херцеговина), neformalno samo Bosna, je država na Balkanskem polotoku, nekdanja socialistična republika v okviru Jugoslavije (SFRJ).
Poglej Človekove pravice in Bosna in Hercegovina
Civilizacija
Ostanki Machu Picchu, »izgubljenega mesta Inkov«, ki je postal simbol Inkovske civilizacije. Civilizacija (lat. civilitas.
Poglej Človekove pravice in Civilizacija
Deklaracija o pravicah človeka in državljana
Upodobitev Deklaracije o pravicah človeka in državljana spominja na deset zapovedi Deklaracija o pravicah človeka in državljana (francosko: La Déclaration des droits de l'Homme et du citoyen) je eden ključnih dokumentov francoske revolucije.
Poglej Človekove pravice in Deklaracija o pravicah človeka in državljana
Državljanstvo
jugoslovanskem državljanstvu iz leta 1930 Državljanstvo označuje članstvo v politični skupini (prvotno mestu, a danes državi), na katerega je vezan sistem pravic in dolžnosti, ki morajo biti spoštovane tako s strani države kot državljana, drugače lahko privede tudi do različnih pravnih posledic.
Poglej Človekove pravice in Državljanstvo
Edmund Burke
Edmund Burke, irski državnik, pisatelj, govornik, politični teoretik, ter filozof * 12. januar 1729, Dublin, Irska, † 9. julij 1797 Velika Britanija.
Poglej Človekove pravice in Edmund Burke
Evropska konvencija o človekovih pravicah
Evropska konvencija o človekovih pravicah (EKČP) (polno ime: Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin) je mednarodna pogodba za zaščito Človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Evropi.
Poglej Človekove pravice in Evropska konvencija o človekovih pravicah
Evropska socialna listina
Članice, ki so sprejele Listino leta 1961 v svetlo zeleni; članice Spremenjene Listine v temno zeleni, niso članice Sveta Evrope v sivi barvi. Evropska socialna listina je pravni akt Sveta Evrope in velja kot mednarodna pogodba, ki je bila odprta za podpis članic od 18.
Poglej Človekove pravice in Evropska socialna listina
Evropsko sodišče za človekove pravice
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP; angleško: The European Court of Human Rights; ECtHR) je mednarodno sodišče, ki je bilo ustanovljeno leta 1959.
Poglej Človekove pravice in Evropsko sodišče za človekove pravice
Feminizem
Feminízem je raznolika zbirka socialnih teorij, političnih gibanj in moralnih filozofij, pretežno motiviranih z izkušnjami žensk, posebej v socialnem, političnem in ekonomskem kontekstu.
Poglej Človekove pravice in Feminizem
Fundamentalizem
Fundamentalizem je nazor, ki zahteva popolno privrženost načelom določene ideologije oz.
Poglej Človekove pravice in Fundamentalizem
Generalna skupščina Združenih narodov
Generalna skupščina Združenih narodov, krajše Generalna skupščina ZN, je najpomembnejši izmed petih organov Organizacije združenih narodov (OZN).
Poglej Človekove pravice in Generalna skupščina Združenih narodov
Helsinška sklepna listina o varnosti in sodelovanju v Evropi
Helsinška sklepna listina o varnosti in sodelovanju v Evropi je vojaško-politični sporazum, ki je bil sprejet s svečanim podpisom zasedanja med 30.
Poglej Človekove pravice in Helsinška sklepna listina o varnosti in sodelovanju v Evropi
Invalidnost
Mednarodna oznaka za ''dostopno invalidom'' Invalidnost je trajna telesna ali duševna okvara posameznika, ki je z medicinskim zdravljenjem ali rehabilitacijo ni mogoče odpraviti.
Poglej Človekove pravice in Invalidnost
Irak
Republika Irak (v sumerščini pomeni vzhajanje sonca) je obmorska država na Bližnjem vzhodu v jugozahodni Aziji.
Poglej Človekove pravice in Irak
Izrael
Izrael uradno Država Izrael (label) je visoko razvita bližnjevzhodna država.
Poglej Človekove pravice in Izrael
Jeremy Bentham
Jeremy Bentham, angleški pravnik in filozof, * 15. februar 1748, London, Anglija, † 6. junij 1832, London.
Poglej Človekove pravice in Jeremy Bentham
Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Jêzik je temeljno sredstvo sporazumevanja; to je večinoma besedni jezik, ki ga dopolnjujejo nebesedni jeziki.
Poglej Človekove pravice in Jezik (sredstvo sporazumevanja)
John Locke
John Locke, angleški empiristični filozof in politični mislec, * 29. avgust 1632, Wrington, grofija Somerset, Anglija, † 28. oktober 1704, Oates, grofija Essex, Anglija.
Poglej Človekove pravice in John Locke
Karl Marx
Karl Heinrich Marx, nem.
Poglej Človekove pravice in Karl Marx
Konvencija
Konvencija je nabor dogovorjenih, določenih ali splošno sprejetih standardov, družbenih norm ali drugih kriterijev, pogosto v obliki običaja.
Poglej Človekove pravice in Konvencija
Kultura
Staroegipčanska umetnost Kultura (iz latinske besede cultura, izpeljane iz colere, kar pomeni »gojiti«) se na splošno nanaša na oblike človeške dejavnosti in simbolične strukture, ki dajejo taki aktivnosti pomen.
Poglej Človekove pravice in Kultura
Listina Evropske unije o temeljnih pravicah
Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (–) vključuje v pravo Evropske unije (v nadaljevanju: Unija) nekatere politične, socialne in ekonomske pravice državljanov in prebivalcev Unije.
Poglej Človekove pravice in Listina Evropske unije o temeljnih pravicah
Meddržavno sodišče
Meddržavno sodišče (ICJ ali tudi World court, Svetovno sodišče) je poglavitni sodni organ OZN, s sedežem v Palači miru v Haagu.
Poglej Človekove pravice in Meddržavno sodišče
Mednarodno kazensko sodišče
Zgradba Mednarodnega kazenskega sodišča v Haagu Mednarodno kazensko sodišče s sedežem v nizozemskem Haagu je nastalo na podlagi Rimskega statuta, ki je v veljavo stopil 1.
Poglej Človekove pravice in Mednarodno kazensko sodišče
Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije
Poslopje sodišča v Haagu Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije (angleško International Criminal Tribunal for the former Yugoslavia, ICTY; polno ime International Tribunal for the Prosecution of Persons Responsible for Serious Violations of International Humanitarian Law Committed in the Territory of the Former Yugoslavia Since 1991) je bila ad-hoc institucija Organizacije združenih narodov za sojenje storilcem resnih zločinov med vojnami jugoslovanskega nasledstva.
Poglej Človekove pravice in Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije
Mir
Mir je lahko.
Poglej Človekove pravice in Mir
Mučenje
Mučenje med špansko inkvizicijo Mučenje je vsakršna oblika namernega zadajanja bolečin, bodisi fizičnih ali duševnih, ki so lahko uporabljene kot sredstvo zastraševanja, maščevanja, kaznovanja ali kot sredstvo zasliševanja.
Poglej Človekove pravice in Mučenje
Organizacija združenih narodov
New Yorku. Urad OZN v Ženevi. Zastave članic pred sedežem generalne skupščine v New Yorku Organizacija združenih narodov, krajše Združeni narodi (UN), s kratico OZN ali ZN, je mednarodna organizacija, katere članice so skoraj vse države sveta.
Poglej Človekove pravice in Organizacija združenih narodov
Policija
Policíja (iz srednjeveške latinske policia 'državna uprava, oblast') je vladna organizacija, ki jo država pooblasti za zagotavljanje varnosti ob spoštovanju zakonov, premoženja, preprečuje, odkriva in preiskuje prekrške ter kazniva dejanja, vzdržuje javni red in mir, nadzoruje državno mejo, ureja in nadzira cestni promet ter izvaja druge zakonsko določene naloge znotraj državnih meja.
Poglej Človekove pravice in Policija
Ruanda
Ruanda je celinska država v Vzhodni Afriki.
Poglej Človekove pravice in Ruanda
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Človekove pravice in Rusija
Saudova Arabija
Kraljevina Saudova Arabija (krajše Saudova Arabija, manj ustrezno tudi Saudska oz. po še veljavnem Slovenskem pravopisu Savdska Arabija) je obmorska država na Arabskem polotoku.
Poglej Človekove pravice in Saudova Arabija
Skupnost
Skupnost je socialna skupina ljudi, ki si delijo okolje, po navadi z istimi interesi.
Poglej Človekove pravice in Skupnost
Sovjetska zveza
Zveza sovjetskih socialističnih republik (ZSSR ali Sovjetska zveza; Sojuz sovjetskih socialističeskih respublik, SSSR zapisano v cirilici kot Сою́з Сове́тскихСоциалисти́ческихРеспу́блик) je bila formalna zveza (federacija) socialističnih republik, ki je obstajala od leta 1922 do leta 1991.
Poglej Človekove pravice in Sovjetska zveza
Splošna deklaracija človekovih pravic
Eleanor Roosevelt & Splošna deklaracija človekovih pravic (1949) Splôšna deklarácija človékovih pravíc (oznaka resolucije: A/RES/217A (III)) je deklaracija, ki jo je sprejela generalna skupščina Združenih narodov na svojem zasedanju 10. decembra 1948, v Parizu, v kateri so očrtane osnovne človekove pravice.
Poglej Človekove pravice in Splošna deklaracija človekovih pravic
Standardizacija
Standardizàcija oziroma poenotenje je metoda, katere bistvo je v odstranjevanju odvečne raznovrstnosti in določanju izenačenosti glede na: kakovost ali kvaliteto, obliko, mere (dimenzije), materiale, varnost, zanesljivost ter življenjsko dobo izdelka.
Poglej Človekove pravice in Standardizacija
Suženjstvo
Fotografija suženjskega fanta v Zanzibarju okoli leta 1890. Arabski gospodar ga je kaznoval zaradi prekrška. Suženjstvo je status osebe, nad katero se izvaja lastninska pravica.
Poglej Človekove pravice in Suženjstvo
Sudan
Sudan je država v severovzhodni Afriki, ki na severu meji na Egipt, na vzhodu na Eritrejo in Etiopijo, na jugu na Južni Sudan, na jugozahodu na Srednjeafriško republiko, na zahodu na Čad ter na severozahodu na Libijo.
Poglej Človekove pravice in Sudan
Svoboda govora
website.
Poglej Človekove pravice in Svoboda govora
Topografija
topografskih kartah Topografíja je predvsem geografski pojem, ki se nanaša na opisovanje in preučevanje Zemljinih površinskih značilnosti oziroma fizičnogeografskih značilnosti, kot so višina, nagib in slemenitev.
Poglej Človekove pravice in Topografija
Ukrajina
Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.
Poglej Človekove pravice in Ukrajina
Ustava
Ustava je najvišji splošni akt, s katerim država predpiše splošna načela in oblike svoje politične in družbene ureditve.
Poglej Človekove pravice in Ustava
Ustava Republike Slovenije
Ustavo Republike Slovenije je Državni zbor ratificiral na skupščinski seji 23. decembra 1991.
Poglej Človekove pravice in Ustava Republike Slovenije
Varnost
Varnost je stanje, ko smo zavarovani oz.
Poglej Človekove pravice in Varnost
Varuh človekovih pravic
Varuh človekovih pravic ali ombudsman je predstavnik ljudstva in institucija, ki varuje človekove pravice.
Poglej Človekove pravice in Varuh človekovih pravic
Velika listina svoboščin
Magna Carta Velika listina svoboščin (ali Magna charta libertatum) je listina, ki je nastala v Angliji leta 1215 in ki omejuje moč angleških monarhov, ki jih je v času nastanka listine predstavljal kralj Ivan Brez dežele.
Poglej Človekove pravice in Velika listina svoboščin
Vestnost
Vestnost je osebnostna lastnost, ki vključuje lastnosti, ki se nanašajo na socialno predpisani vedenjski in kognitivni nadzor nad seboj, npr.
Poglej Človekove pravice in Vestnost
Vladavina
Vladavína je tisti del družbene dejavnosti, ki upravlja državo ali skupnost (družbeno ureditev).
Poglej Človekove pravice in Vladavina
Vojska
Vôjska so vse organizirane formacijske in druge kadrovske sestave, namenjene za izvajanje vojaške obrambe države, ki so pod enotnim poveljstvom, z enotnimi oznakami pripadnosti vojske in države in odkrito nosijo orožje.
Poglej Človekove pravice in Vojska
Volilna pravica
Volilna pravica je v sodobnih demokratičnih ureditvah določena v ustavi kot ena temeljnih političnih pravic državljana.
Poglej Človekove pravice in Volilna pravica
Volja
Volja je drama Etbina Kristana iz leta 1902.
Poglej Človekove pravice in Volja
Zakon
Zákon je splošni pravni akt z drugo najvišjo veljavo, kar pomeni, da morajo biti vsi ostali pravni akti v skladu z zakonom (vsaj v našem pravnem redu mu je po hierarhiji splošnih pravnih aktov nadrejena ustava, kot najvišji splošni pravni akt).
Poglej Človekove pravice in Zakon
Zasebnost
Zasebnost je stanje, ko je posameznik sam in ni moten od ostalih oz.
Poglej Človekove pravice in Zasebnost
Glej tudi
Družba
Egalitarizem
Filozofija prava
Mednarodni odnosi
Politika
Zahodna kultura
Prav tako znan kot Temeljne pravice, Človekova pravica.