Kazalo
54 odnosi: Alzacija, Arbitraža, Atentat, Avstrijsko cesarstvo, Avstrijsko-pruska vojna, Baden, Bavarska, Berlin, Bitka pri Waterlooju, Cezar (naslov), Danska, Evropa, Feldmaršal, Francoska Tretja republika, Francosko-pruska vojna, Friderik III. Nemški, Friderik Viljem III. Pruski, Gebhard Leberecht von Blücher, Habsburžani, Hamburg, Hannover, Helmuth von Moltke, Hohenzollerji, Kancler Nemčije, Kralj, Kraljevina Italija, Lorena, Mainz, Možganska kap, Napoleon III., Napoleonske vojne, Nemška zveza, Nemško cesarstvo, Otočje, Otto von Bismarck, Palača Charlottenburg, Primus inter pares, Prusija, Regent, Saška, Severnonemška konfederacija, Seznam pruskih vladarjev, Sindikat, Ustava, Vazal, Versailles, Viljem II. Nemški, Volilna pravica, Združene države Amerike, Združitev Nemčije, ... Razširi indeks (4 več) »
- Hohenzollerji
- Nemški cesarji
- Nemški protestanti
- Pruski kralji
- Rojeni leta 1797
Alzacija
Alzacija (francosko Alsace, nemško Elsass, alzaško ’s Elsàss ali ’s Elses) je bila do leta 2015 severovzhodna francoska regija ob meji z Nemčijo in Švico.
Poglej Viljem I. Nemški in Alzacija
Arbitraža
Arbitraža je pravni postopek reševanja sporov izven sodišča, pri čemer udeleženci prepustijo odločanje določeni osebi ali osebam – t. i. arbitrom oz.
Poglej Viljem I. Nemški in Arbitraža
Atentat
Skica atentata na Franca Ferdinanda Atentát je vsakršno načrtovano dejanje, katerega končni cilj je usmrtitev/umor vidnejšega oz.
Poglej Viljem I. Nemški in Atentat
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Poglej Viljem I. Nemški in Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko-pruska vojna
Avstrijsko-pruska vojna (tudi sedemtedenska vojna, nemška državljanska vojna, bratska vojna, nemška vojna) je bila vojna med Avstrijskim cesarstvom in njegovimi nemškimi zavezniki ter Prusijo in njenimi nemškimi zavezniki leta 1866.
Poglej Viljem I. Nemški in Avstrijsko-pruska vojna
Baden
Baden je lahko.
Poglej Viljem I. Nemški in Baden
Bavarska
Okrožja na Bavarskem Svobodna dežela Bavarska (nemško) s površino 70.553 km² je površinsko največja in obenem najjužnejša zvezna dežela in geografska regija današnje Nemčije, medtem ko je s 13 milijoni prebivalcev (2019) številčno druga največja (za Severnim Porenjem - Vestfalijo).
Poglej Viljem I. Nemški in Bavarska
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Poglej Viljem I. Nemški in Berlin
Bitka pri Waterlooju
Williama Sadlerja Bitka pri Waterlooju se je odvijala v nedeljo, 18.
Poglej Viljem I. Nemški in Bitka pri Waterlooju
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Poglej Viljem I. Nemški in Cezar (naslov)
Danska
Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in površinsko najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja.
Poglej Viljem I. Nemški in Danska
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Viljem I. Nemški in Evropa
Feldmaršal
Feldmaršal (nemško Generalfeldmarschall, rusko генерал-фельдмаршал) je najvišji oficirski čin, ki se podeli maršalu kopenske vojske (predpona Feld označuje /bojno/ polje).
Poglej Viljem I. Nemški in Feldmaršal
Francoska Tretja republika
Francoska Tretja republika (francosko La Troisième République, včasih zapisano La IIIe République) je bilo obdobje v zgodovini francoske države od konca francosko-pruske vojne (po porazu Ludvika-Napoleona v francosko-pruski vojni) leta 1870 do uvedbe vichyjskega režima po udoru vojske nemškega Tretjega rajha v Francijo leta 1940.
Poglej Viljem I. Nemški in Francoska Tretja republika
Francosko-pruska vojna
Francosko-pruska vojna (tudi francosko-nemška vojna, vojna leta 1870) je bila vojna, ki je potekala med drugim francoskim cesarstvom in Kraljevino Prusijo med 19.
Poglej Viljem I. Nemški in Francosko-pruska vojna
Friderik III. Nemški
Friderik III., nemški cesar in kralj Prusije, * 18.
Poglej Viljem I. Nemški in Friderik III. Nemški
Friderik Viljem III. Pruski
Friderik Viljem III. (nemško Friedrich Wilhelm III.) je bil volilni knez Brandenburga in od leta 1797 do 1840 kralj Prusije * 3. avgust 1770, Potsdam, Kraljevina Prusija, † 7. junij 1840, Berlin, Kraljevina Prusija.
Poglej Viljem I. Nemški in Friderik Viljem III. Pruski
Gebhard Leberecht von Blücher
Gebhard Leberecht von Blücher, grof nato knez Wahlstatta, je bil pruski generalfeldmaršal, * 16. december 1742, Rostock, Sveto rimsko cesarstvo, † 12. september 1819, Krieblowitz, provinca Silesija, Kraljevina Prusija Največ priznanj si je prislužil s poveljevanjem v bitki narodov pri Leipzigu leta 1813 in bitki pri Waterlooju leta 1815.
Poglej Viljem I. Nemški in Gebhard Leberecht von Blücher
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Viljem I. Nemški in Habsburžani
Hamburg
Hamburg, uradno Svobodno in hanseatsko mesto Hamburg (nemško Freie und Hansestadt Hamburg) Constitution of Hamburg), je drugo največje mesto v Nemčiji po Berlinu z 1,8 milijona prebivalcev, na osmem mestu v Evropski uniji in kot tudi največje mesto sindikatov, ki ni eno glavnih mest v svojih državah članicah.
Poglej Viljem I. Nemški in Hamburg
Hannover
Hannover je glavno in največje mesto nemške zvezne dežele Spodnja Saška in 535.061 (2017) prebivalcev in s tem trinajsto največje mesto Nemčije in tretje največje mesto Severne Nemčije za Hamburgom in Bremnom.
Poglej Viljem I. Nemški in Hannover
Helmuth von Moltke
Helmuth von Moltke je lahko.
Poglej Viljem I. Nemški in Helmuth von Moltke
Hohenzollerji
Hohenzollerji so nemška vladarska rodbina, ki je poznana od 11.
Poglej Viljem I. Nemški in Hohenzollerji
Kancler Nemčije
Kancler Nemčije je naziv visokega javnega funkcionarja Nemčije, ki je v zgodovini države pripadal nosilcem različnih funkcij, od leta 1949 pa z njim označujemo zveznega kanclerja Zvezne republike Nemčije, vodjo Vlade Zvezne republike Nemčije – položaj, primerljiv s predsednikom vlade v drugih državah s parlamentarno ureditvijo.
Poglej Viljem I. Nemški in Kancler Nemčije
Kralj
Kralj (tudi v južnoslovanskih jezikih, v nem. König, v italijanščini Re, v francoščini Roi, v španščini in portugalščini Rei, v angleščini King, v češčini Král, v poljščini Król, v madžarščini Király) je vladarski naslov, pridobljen dedno ali z izvolitvijo.
Poglej Viljem I. Nemški in Kralj
Kraljevina Italija
Kraljevina Italija je bila država, ki je nastala z združitvijo Italije leta 1861 in je bila z referendumom ukinjena leta 1946, ko jo je nasledila Republika Italija.
Poglej Viljem I. Nemški in Kraljevina Italija
Lorena
Lorena (francosko Louréne, Lorraine, nemško Lottringe, luksemburško Loutrengen) je kulturno-zgodovinska regija v severovzhodni Franciji, od leta 2016 pa del regije Grand Est.
Poglej Viljem I. Nemški in Lorena
Mainz
Mainz, glavno mesto nemške zvezne dežele Porenje - Pfalška in ima dobrih 200.000 prebivalcev.
Poglej Viljem I. Nemški in Mainz
Možganska kap
srednje cerebralne arterije. Širjenje prizadetega območja. Možganska kap (cerebrovaskularni inzult – CVI, – ICV) je izguba možganske funkcije zaradi motnje v prekrvitvi možganov.
Poglej Viljem I. Nemški in Možganska kap
Napoleon III.
Napoléon III.
Poglej Viljem I. Nemški in Napoleon III.
Napoleonske vojne
Napoleonske vojne je naziv za niz vojn, ki so potekale v času vladanja Napoleona Bonaparta v Franciji.
Poglej Viljem I. Nemški in Napoleonske vojne
Nemška zveza
Nemška zveza je bila ohlapna državna zveza 35 kneževin in 4 svobodnih mest, ustanovljena leta 1815.
Poglej Viljem I. Nemški in Nemška zveza
Nemško cesarstvo
Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918.
Poglej Viljem I. Nemški in Nemško cesarstvo
Otočje
Tuamotu Otočje ali arhipelag je skupina otokov enake geološke zgradbe ali nastanka.
Poglej Viljem I. Nemški in Otočje
Otto von Bismarck
Knez Otto Eduard Leopold von Bismarck (imenovan tudi železni kancler), princ Bismarcka, grof Bismarck-Schönhausen, vojvoda Lauenburga (nemško Otto Fürst von Bismarck, Graf von Bismarck-Schönhausen, Herzog zu Lauenburg), pruski (nemški) diplomat, politik, kancler in pisatelj, * 1.
Poglej Viljem I. Nemški in Otto von Bismarck
Palača Charlottenburg
Palača Charlottenburg (Schloss Charlottenburg) je baročna palača v Berlinu, v Charlottenburgu, v okrožju Charlottenburg-Wilmersdorf.
Poglej Viljem I. Nemški in Palača Charlottenburg
Primus inter pares
Latinska fraza primus inter pares (dobesedno prvi med enakimi) označuje osebo, ki je po nazivu sicer enakovredna drugim članom skupine, nastopa pa kot vodja skupine.
Poglej Viljem I. Nemški in Primus inter pares
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Poglej Viljem I. Nemški in Prusija
Regent
Regent (iz latinščine regere - voditi) je naziv za vladarjevega namestnika v monarhijah, ki vlada med njegovo mladostjo in/ali odsotnostjo; regent je po navadi iz vrst visokega plemstva ali pa član kraljeve družine.
Poglej Viljem I. Nemški in Regent
Saška
Saška (Freistaat Sachsen; Swobodny stat Sakska) je nemška zvezna dežela na jugovzhodu države, ki je po površini za okoli 2000 km² manjša od Slovenije, a z dobrimi štirimi milijoni prebivalcev šesta najštevilčnejša nemška zvezna dežela.
Poglej Viljem I. Nemški in Saška
Severnonemška konfederacija
Severnonemška konfederacija (Norddeutscher Bund) je nastala avgusta 1866 kot vojaško zavezništvo 22 severnonemških držav pod vodstvom Prusije.
Poglej Viljem I. Nemški in Severnonemška konfederacija
Seznam pruskih vladarjev
To je seznam pruskih vladarjev.
Poglej Viljem I. Nemški in Seznam pruskih vladarjev
Sindikat
Sindikát je prostovoljna množična organizacija zaposlenih (to je delavcev in javnih uslužbencev), katere namen je zaščita zaposlenih, zastopanje njihovih interesov in boj za delavske pravice.
Poglej Viljem I. Nemški in Sindikat
Ustava
Ustava je najvišji splošni akt, s katerim država predpiše splošna načela in oblike svoje politične in družbene ureditve.
Poglej Viljem I. Nemški in Ustava
Vazal
Vazal je zgodovinski naziv, ki se uporablja za spremljevalca, ki se je zavezal, da bo svojemu močnemu zaščitniku zvest do konca življenja.
Poglej Viljem I. Nemški in Vazal
Versailles
Funtana, Versajska palača Oranžerija, Versajska palača Versailles je jugozahodno predmestje Pariza in občina v osrednji francoski regiji Île-de-France, prefektura departmaja Yvelines.
Poglej Viljem I. Nemški in Versailles
Viljem II. Nemški
Viljem II., zadnji nemški cesar in zadnji pruski kralj, na oblasti od 1888 do 1918, * 27. januar 1859, Berlin, Prusija † 4. junij 1941, Doorn, Nizozemska.
Poglej Viljem I. Nemški in Viljem II. Nemški
Volilna pravica
Volilna pravica je v sodobnih demokratičnih ureditvah določena v ustavi kot ena temeljnih političnih pravic državljana.
Poglej Viljem I. Nemški in Volilna pravica
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Poglej Viljem I. Nemški in Združene države Amerike
Združitev Nemčije
Združitev Nemčije se lahko nanaša na.
Poglej Viljem I. Nemški in Združitev Nemčije
1797
1797 (MDCCXCVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Viljem I. Nemški in 1797
1888
1888 (MDCCCLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Viljem I. Nemški in 1888
22. marec
22.
Poglej Viljem I. Nemški in 22. marec
9. marec
9.
Poglej Viljem I. Nemški in 9. marec
Glej tudi
Hohenzollerji
Nemški cesarji
Nemški protestanti
Pruski kralji
Rojeni leta 1797
Prav tako znan kot Viljem I. Pruski.