Kazalo
45 odnosi: Avstrija, Bela krajina, Celje, Cerkvenoslovanščina, Dalmacija, Dialektologija, Doktorat, Dunaj, Filologija, Fran Ramovš, Gimnazija, Gradec, Himna, Hrvaščina, Ignacij Oblak, Jezik (sredstvo sporazumevanja), Jezikoslovec, Konzul, Kopitar, Koroška (pokrajina), Lastovo, Lektor, Makedonščina, Makedonija (regija), Miklošič, Narečje, Otok, Prekmurje, Primerjalna književnost, Profesor, Protestantizem, Slavistika, Slovenščina, Slovenci, Slovenija, Solun, Tuberkuloza, Turki, Vipavska dolina, Zagreb, Zgodovina, 15. april, 15. maj, 1864, 1896.
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Vatroslav Oblak in Avstrija
Bela krajina
Kolpo, v ozadju Gorjanci Bela krajina v Sloveniji Bela krajina je pokrajina v jugovzhodni Sloveniji.
Poglej Vatroslav Oblak in Bela krajina
Celje
Celje je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji, sedež mestne občine Celje in upravne enote ter središče Savinjske statistične regije.
Poglej Vatroslav Oblak in Celje
Cerkvenoslovanščina
Zgled zapisa v sodobni cerkvenoslovanščini (Luka 20:20-26) Cerkvénoslovánščina (rusko церковнославя́нский язы́к) je liturgični jezik bolgarske, ruske, srbske pravoslavne cerkve in drugih slovanskih pravoslavnih cerkva.
Poglej Vatroslav Oblak in Cerkvenoslovanščina
Dalmacija
Dalmacija (hrvaško Dalmacija, latinsko Dalmatia, italijansko Dalmazia) je regija vzhodne obale Jadranskega morja, ki večji del leži na ozemlju Hrvaške.
Poglej Vatroslav Oblak in Dalmacija
Dialektologija
Dialektologíja ali narečjeslóvje je panoga jezikoslovja, ki preučuje narečja (dialekte), tj.
Poglej Vatroslav Oblak in Dialektologija
Doktorat
Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.
Poglej Vatroslav Oblak in Doktorat
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Vatroslav Oblak in Dunaj
Filologija
Filologíja je znanstvena veda o zgodovini in razumevanju jezika in književnosti.
Poglej Vatroslav Oblak in Filologija
Fran Ramovš
Fran Ramovš, slovenski jezikoslovec, narečjeslovec in imenoslovec, * 14. september 1890, Ljubljana, † 16. september 1952, Ljubljana.
Poglej Vatroslav Oblak in Fran Ramovš
Gimnazija
Gimnázija je splošno-izobraževalna srednja šola (sekundarno izobraževanje).
Poglej Vatroslav Oblak in Gimnazija
Gradec
Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.
Poglej Vatroslav Oblak in Gradec
Himna
Himna (tudi hvalnica; grško θιμνος himnos - napev) je neke vrsta oda.
Poglej Vatroslav Oblak in Himna
Hrvaščina
Hrváščina je južnoslovanski jezik, ki ga uporablja 6.214.643 ljudi (popis 1995), predvsem Hrvatov.
Poglej Vatroslav Oblak in Hrvaščina
Ignacij Oblak
Ignacij Oblak (s pravim priimkom Žust), slovenski podobar, rezbar in pozlatar, * 17. april 1834, Gorenja vas, † 6. april 1916, Celje.
Poglej Vatroslav Oblak in Ignacij Oblak
Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Jêzik je temeljno sredstvo sporazumevanja; to je večinoma besedni jezik, ki ga dopolnjujejo nebesedni jeziki.
Poglej Vatroslav Oblak in Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Jezikoslovec
Jezikoslôvec ali lingvíst je znanstvenik, ki deluje na področju jezikoslovja (lingvistike).
Poglej Vatroslav Oblak in Jezikoslovec
Konzul
Konzul je lahko.
Poglej Vatroslav Oblak in Konzul
Kopitar
Kopitar je priimek v Sloveniji, ki ga je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije na dan 1.
Poglej Vatroslav Oblak in Kopitar
Koroška (pokrajina)
Zgodovinska Koroška Koróška ali slovénska Koróška je statistična regija in neformalna pokrajina v Sloveniji.
Poglej Vatroslav Oblak in Koroška (pokrajina)
Lastovo
mesto Lastovo Lastovo-obala Lastovo je otočje, sestavljeno iz 46 otokov in čeri na površini 56,2 km²; južno od otoka Korčula ter 60 navtičnih milj od rta Gargano na italijanski obali.
Poglej Vatroslav Oblak in Lastovo
Lektor
Léktor (- bralec, čitatelj) je beseda, ki je proti koncu srednjega veka v srednji Evropi označevala akademsko izobraženega učitelja, šele v preteklem stoletju pa se je pomensko specializirala v učitelja tujega jezika. Beseda lektor je tujka, prevzeta prek nemščine (Lektor) iz latinščine lector - bralec, in ima zdaj več pomenov.
Poglej Vatroslav Oblak in Lektor
Makedonščina
Makedonščina (македонски, makedonski) je južnoslovanski jezik, ki se govori v Severni Makedoniji, severni Grčiji (Egejska Makedonija), jugozahodni Bolgariji (Pirinska Makedonija) in jugovzhodni Albaniji (Mala Prespa).
Poglej Vatroslav Oblak in Makedonščina
Makedonija (regija)
Makedonija je zemljepisna in zgodovinska regija Balkanskega polotoka v jugovzhodni Evropi.
Poglej Vatroslav Oblak in Makedonija (regija)
Miklošič
Miklošič je priimek več znanih Slovencev.
Poglej Vatroslav Oblak in Miklošič
Narečje
Narečje ali s tujko dialekt (iz gr. dialektos) je jezikovna zvrst, ki jo uporablja poljubno število govorcev na določenem ozemlju.
Poglej Vatroslav Oblak in Narečje
Otok
Blejski otok Križni jami, Slovenija Mariborski otok, viden je most s kopnega Otok je del kopnega sveta, obdan z vodo.
Poglej Vatroslav Oblak in Otok
Prekmurje
Dolencih. Prekmurje (prekmurskoPrekmürje, Prekmörje) je nižinska pokrajina na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije, ob meji z Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško, na levem bregu reke Mure, po kateri je tudi dobila ime.
Poglej Vatroslav Oblak in Prekmurje
Primerjalna književnost
Primerjalna književnost oz.
Poglej Vatroslav Oblak in Primerjalna književnost
Profesor
Profesor (okrajšava prof.) je učitelj, predavatelj in raziskovalec, običajno v okviru univerze.
Poglej Vatroslav Oblak in Profesor
Protestantizem
Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.
Poglej Vatroslav Oblak in Protestantizem
Slavistika
Slavistika je znanstvena veda o slovanskih jezikih in književnostih, v širšem smislu tudi o slovanski kulturi.
Poglej Vatroslav Oblak in Slavistika
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Vatroslav Oblak in Slovenščina
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Vatroslav Oblak in Slovenci
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Vatroslav Oblak in Slovenija
Solun
Solun ali Tesalonika (ali krajše) je drugo največje mesto v Grčiji, z nekaj več kot milijonom prebivalcev v svojem metropolitanskem območju in glavno mesto geografske regije Makedonija, upravne regije Osrednja Makedonija in decentralizirane uprave Makedonije in Trakije.
Poglej Vatroslav Oblak in Solun
Tuberkuloza
Tuberkulóza ali jétika (zastarelo tudi sušíca; kratica TBC) je pogosta in mnogokrat smrtna nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo različni mikobakterijski sevi, običajno Mycobacterium tuberculosis.
Poglej Vatroslav Oblak in Tuberkuloza
Turki
Turki so etnična skupina, ki živi predvsem na območju današnje Turčije in Turkestana v srednji Aziji.
Poglej Vatroslav Oblak in Turki
Vipavska dolina
Zgornja Vipavska dolina z Nanosa Vipavska dolina leži na zahodu Slovenije, na prehodu iz osrednje Slovenije v Furlansko nižino.
Poglej Vatroslav Oblak in Vipavska dolina
Zagreb
Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.
Poglej Vatroslav Oblak in Zagreb
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Poglej Vatroslav Oblak in Zgodovina
15. april
15.
Poglej Vatroslav Oblak in 15. april
15. maj
15.
Poglej Vatroslav Oblak in 15. maj
1864
1864 (MDCCCLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Vatroslav Oblak in 1864
1896
1896 (MDCCCXCVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Vatroslav Oblak in 1896
Prav tako znan kot Vatroslov Oblak.