Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Univerza v Barceloni

Index Univerza v Barceloni

Univerza v Barceloni (uradno, kratica UB; špansko: Universidad de Barcelona) je javna španska univerza s sedežem v Barceloni.

Odpri v Google Maps

Kazalo

  1. 45 odnosi: Šanghajska lestvica, Španija, Balearski otoki, Barcelona, Doktorat, Filip V. Španski, Filozofija, Francova diktatura, Geografija, Katalonija, Madrid, Martin I. Aragonski, Matematika, Medicina, Nueva planta, Papeška bula, Pedralbes Circuit, Rim, Rimska univerza La Sapienza, Univerza, Univerza v Barceloni, Zgodovina, 1401, 1402, 1450, 1536, 1715, 1717, 18. stoletje, 1835, 1837, 1842, 1863, 1871, 1882, 1905, 1931, 1932, 1939, 1968, 1987, 2005, 2006, 2010, 2018.

  2. Ustanovitve leta 1450
  3. Zgradbe in objekti v Barceloni

Šanghajska lestvica

Šanghajska lestvica (uradno angleško Academic Ranking of World Universities, kratica ARWU) je lestvica svetovnih univerz po akademskih merilih, ki jo je od leta 2003 vsako leto po posebni formuli računala Univerza Jiao Tong Šanghaj, leta 2009 pa je izdelavo prevzela neodvisna organizacija Shanghai Ranking Consultancy.

Poglej Univerza v Barceloni in Šanghajska lestvica

Španija

Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.

Poglej Univerza v Barceloni in Španija

Balearski otoki

Balearski otoki (katalonsko Illes Balears, špansko Islas Baleares) je otočje v zahodnem delu Sredozemskega morja, imenovanem tudi Balearsko morje.

Poglej Univerza v Barceloni in Balearski otoki

Barcelona

Barcelona je glavno mesto Katalonije in drugo največje mesto Španije.

Poglej Univerza v Barceloni in Barcelona

Doktorat

Doktorát ali doktorski naziv je najvišji akademski naziv, ki ga podeljuje univerza.

Poglej Univerza v Barceloni in Doktorat

Filip V. Španski

Filip V. Španski (Versailles, 19. december 1683 – Madrid, 9. julij 1746) je bil španski kralj.

Poglej Univerza v Barceloni in Filip V. Španski

Filozofija

Filozofíja (grško: filosofía > ϕιλέω "ljubiti" + σοφία "modrost") je humanistična veda.

Poglej Univerza v Barceloni in Filozofija

Francova diktatura

"Francova diktatura", zajema obdobje med letoma 1936, začetkom Španske državljanske vojne, ter 1975, smrtjo generala Francisca Franca. Nekateri kot končno letnico navajajo leto 1978, ko je v veljavo stopila španska ustava. Španska državljanska vojna se je začela z državnim udarom španske vojske na polotoku in v španskem Maroku 17.

Poglej Univerza v Barceloni in Francova diktatura

Geografija

Zemeljsko površje je temeljni predmet geografskega preučevanja Geografíja (iz grških besed Geos (γη) ali Gaea (γαια), oboje pomeni »Zemlja«, in grafe (γραφειν), kar pomeni »opisovati«, pa tudi »pisati« ali »kartirati«) ali zemljepís je veda in znanost o zemeljskem površju, ki raziskuje vse oblikovalne pojave in procese delovanja na to površje ali le njegov del, ter njihove medsebojne odvisnosti.

Poglej Univerza v Barceloni in Geografija

Katalonija

Katalonija (v katalonščini Catalunya, v španščini Cataluña, v okcitanščini (aranščini) Catalonha) je pokrajina (regija), ki leži na skrajnem severovzhodu Pirenejskega polotoka.

Poglej Univerza v Barceloni in Katalonija

Madrid

Madrid (špansko:, lokalno) je glavno in največje mesto Španije.

Poglej Univerza v Barceloni in Madrid

Martin I. Aragonski

'''Martin I Aragonski''', poznan tudi kot Martin I Človeški in Martin I Starejši, je bil med letoma 1396 in 1410 kralj Aragona, Valencije, Majorke, Korzike in grof Barcelone.

Poglej Univerza v Barceloni in Martin I. Aragonski

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Poglej Univerza v Barceloni in Matematika

Medicina

Medicina je v širšem pomenu veda in delovanje, usmerjeno k preprečitvi in zdravljenju bolezni in povrnitvi zdravja ljudi, v ožjem pa povezana z dejavnostjo zdravnikov.

Poglej Univerza v Barceloni in Medicina

Nueva planta

Naslovnica odločb Nueve Plante Odločbe Nueve Plante (Decretos de Nueva Planta) so skupek odločb, ki jih je med leti 1707 in 1716 izdal kralj Filia V. Burbonski (Felipe V de Borbón), zmagovalec Španske nasledstvene vojne (Guerra de Sucesión Española), ki je potekala med leti 1701 in 1713.

Poglej Univerza v Barceloni in Nueva planta

Papeška bula

Urbana VIII. Papeška bula je poseben dokument, ki ga izda papež.

Poglej Univerza v Barceloni in Papeška bula

Pedralbes Circuit

Dirkališče Pedralbes Pedralbes Circuit je dirkališče, ki leži v bližini španskega mesta Barcelona.

Poglej Univerza v Barceloni in Pedralbes Circuit

Rim

Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.

Poglej Univerza v Barceloni in Rim

Rimska univerza La Sapienza

Rimska univerza La Sapienza, uradno Sapienza – Università di Roma, se pogosto tudi imenuje enostavno Sapienza po formalnem nazivu Università degli studi di Roma "La Sapienza", je izobraževalna avtonomna državna univerza v Rimu v Italiji.

Poglej Univerza v Barceloni in Rimska univerza La Sapienza

Univerza

Univêrza (knjižno vseučilíšče) je visokošolska izobraževalna in raziskovalna organizacija s pravico podeljevanja akademskih nazivov.

Poglej Univerza v Barceloni in Univerza

Univerza v Barceloni

Univerza v Barceloni (uradno, kratica UB; špansko: Universidad de Barcelona) je javna španska univerza s sedežem v Barceloni.

Poglej Univerza v Barceloni in Univerza v Barceloni

Zgodovina

Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.

Poglej Univerza v Barceloni in Zgodovina

1401

1401 (MCDI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Univerza v Barceloni in 1401

1402

1402 (MCDII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Univerza v Barceloni in 1402

1450

1450 (MCDL) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Univerza v Barceloni in 1450

1536

1536 (MDXXXVI) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Univerza v Barceloni in 1536

1715

1715 (MDCCXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Poglej Univerza v Barceloni in 1715

1717

1717 (MDCCXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Poglej Univerza v Barceloni in 1717

18. stoletje

1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 15. stoletje | 16. stoletje | 17. stoletje | 18.

Poglej Univerza v Barceloni in 18. stoletje

1835

1835 (MDCCCXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Poglej Univerza v Barceloni in 1835

1837

1837 (MDCCCXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Poglej Univerza v Barceloni in 1837

1842

1842 (MDCCCXLII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Poglej Univerza v Barceloni in 1842

1863

1863 (MDCCCLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na torek.

Poglej Univerza v Barceloni in 1863

1871

1871 (MDCCCLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Poglej Univerza v Barceloni in 1871

1882

1882 (MDCCCLXXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.

Poglej Univerza v Barceloni in 1882

1905

1905 (MCMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Univerza v Barceloni in 1905

1931

1931 (MCMXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Univerza v Barceloni in 1931

1932

1932 (MCMXXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Univerza v Barceloni in 1932

1939

1939 (MCMXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Univerza v Barceloni in 1939

1968

1968 (MCMLXVII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Univerza v Barceloni in 1968

1987

1987 (MCMLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Univerza v Barceloni in 1987

2005

2005 (MMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Univerza v Barceloni in 2005

2006

2006 (rimski zapis MMVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo in končalo na nedeljo.

Poglej Univerza v Barceloni in 2006

2010

2010 (MMX) je navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Univerza v Barceloni in 2010

2018

2018 (MMXVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Univerza v Barceloni in 2018

Glej tudi

Ustanovitve leta 1450

Zgradbe in objekti v Barceloni