Kazalo
31 odnosi: Angel, Asimptota, Elipsa, Evangelista Torricelli, Funkcija (matematika), Gabriel, Galileo Galilei, Geometrijsko telo, Graf funkcije, John Wallis, Kozmologija, Laplaceov operator, Lastna vrednost, Mikrovalovi, Neskončnost, Paradoks, Pi, Površina, Prasevanje, Prostornina, Rog (glasbilo), Sodni dan, Telo, Telo (fizika), Thomas Hobbes, Trobila, Ukrivljenost, Valovna dolžina, Vesolje, Vrtenje, Vuvuzela.
Angel
Angel je splošna oznaka nadnaravnih duhovnih bitij v bližini božanstev.
Poglej Torricellijeva trobenta in Angel
Asimptota
Asimptota, približevalnica je v matematiki krivulja (ali še pogosteje premica), ki se v neskončnosti približuje drugi krivulji, ne da bi jo dosegla.
Poglej Torricellijeva trobenta in Asimptota
Elipsa
Elipsa Elípsa ali pákróg je v matematiki sklenjena ravninska krivulja ovalne oblike, pri kateri je vsota razdalj katerekoli točke od gorišč F1 in F2 stalna.
Poglej Torricellijeva trobenta in Elipsa
Evangelista Torricelli
Evangelista Torricelli, italijanski fizik in matematik, * 15. oktober 1608, Faenza pri Raveni, Italija, † 25. oktober 1647, Firence.
Poglej Torricellijeva trobenta in Evangelista Torricelli
Funkcija (matematika)
Funkcija poveže vsakemu elementu v množici ''X'' (vhod oz. podatek) natančno en element v množici ''Y'' (izhod oz. rezultat). Dva različna elementa v ''X'' imata lahko isti izhod, in ni nujno, da so vsi elementi v ''Y'' izhodi Graf funkcije \beginalign&\scriptstyle f \colon -1,\; 1,5 \to -1,\; 1,5 \\ &\textstyle x \mapsto \frac(4x^3-6x^2+1)\sqrtx+13-x\endalign Fúnkcija f: A \longrightarrow B je v matematiki preslikava, ki vsakemu elementu množice A priredi natanko en element množice B.
Poglej Torricellijeva trobenta in Funkcija (matematika)
Gabriel
Gabriel je moško osebno ime.
Poglej Torricellijeva trobenta in Gabriel
Galileo Galilei
Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.
Poglej Torricellijeva trobenta in Galileo Galilei
Geometrijsko telo
konveksnega poliedra Konkavni polieder Geometríjsko teló (tudi samo teló) je v matematiki strnjeni (kompaktni) del trirazsežnega prostora omejen s ploskvami.
Poglej Torricellijeva trobenta in Geometrijsko telo
Graf funkcije
Gráf fúnkcije je v matematiki osnovni način za prikaz funkcije.
Poglej Torricellijeva trobenta in Graf funkcije
John Wallis
John Wallis, angleški matematik samouk, * 23. november 1616, Ashford, grofija Kent, Anglija, † 28. oktober 1703, Oxford.
Poglej Torricellijeva trobenta in John Wallis
Kozmologija
Kozmologíja (starogrško: kosmología.
Poglej Torricellijeva trobenta in Kozmologija
Laplaceov operator
Laplaceov operátor (tudi laplasian in redkeje operator delta) je v vektorskem računu skalarni diferencialni operator skalarne funkcije φ.
Poglej Torricellijeva trobenta in Laplaceov operator
Lastna vrednost
Lástna vrédnost linearne preslikave A je v linearni algebri po definiciji tak skalar λ, pri katerem je za neničelni vektor \vec\mathbf\, izpolnjena karakteristična enačba: Takšen vektor \vec\mathbf\, se imenuje lastni vektor.
Poglej Torricellijeva trobenta in Lastna vrednost
Mikrovalovi
telekomunikacijski stolp na Wrights Hillu v Wellingtonu, Nova Zelandija Míkrovalóvi so elektromagnetni valovi z valovno dolžino od 1 metra do 1 milimetra (to je od 300 MHz do 300 GHz).
Poglej Torricellijeva trobenta in Mikrovalovi
Neskončnost
right Neskônčnost, navadno označena s znakom \infty, je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej.
Poglej Torricellijeva trobenta in Neskončnost
Paradoks
Paradóks je navidez nasprotujoča si trditev ali presenetljiva situacija, ki nasprotuje intuiciji.
Poglej Torricellijeva trobenta in Paradoks
Pi
Mala črka ''π'', ki se uporablja za konstanto Pri premeru '''1''' je obseg kroga enak '''π''' Število pi (označeno z malo grško črko π) je matematična konstanta, ki se pojavlja na mnogih področjih matematike, fizike in drugod.
Poglej Torricellijeva trobenta in Pi
Površina
Površína je v geometriji merilo za velikost ploskve.
Poglej Torricellijeva trobenta in Površina
Prasevanje
Prásévanje (ali kózmično mikrovalóvno sévanje ozádja) je v fizikalni kozmologiji vrsta elektromagnetnega valovanja, ki zapolnjuje Vesolje, in izvira iz časa, ko je Vesolje postalo prozorno, bilo staro približno 379.000 let in imelo temperaturo približno 3000 K.
Poglej Torricellijeva trobenta in Prasevanje
Prostornina
Prostornína ali volúmen (oznaka V) je fizikalna količina, ki pove, koliko prostora zaseda telo.
Poglej Torricellijeva trobenta in Prostornina
Rog (glasbilo)
Rog (v F) Rog je trobilo.
Poglej Torricellijeva trobenta in Rog (glasbilo)
Sodni dan
''Poslednja sodba'', ilustracija iz rokopisa Sijajni horarij vojvode Berrijskega, okoli 1410 Sodni dan, poslednja sodba ali vesoljna sodba je v krščanski in islamski eshatologiji dogodek, ko bo Bog ob koncu sveta presodil vse ljudi (takrat žive in tudi že mrtve) in jih razdelil na dve veliki skupini: slabe, ki bodo pogubljeni, in dobre, ki bodo zveličani.
Poglej Torricellijeva trobenta in Sodni dan
Telo
Teló je snovni del živih bitij in ga razlikujemo od duše, osebnosti ali obnašanja.
Poglej Torricellijeva trobenta in Telo
Telo (fizika)
Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.
Poglej Torricellijeva trobenta in Telo (fizika)
Thomas Hobbes
Thomas Hobbes, angleški filozof, * 5. april 1588, Malmesbury, Wiltshire, Anglija † 4. december 1679, Derbyshire, Anglija.
Poglej Torricellijeva trobenta in Thomas Hobbes
Trobila
Trobila so cevasta glasbila, ki proizvajajo zvok tako, da glasbenik s pihanjem zraka (trobljenjem), povzroči vibracijo ustrezno napetih ustnic, ki se v glasbilu pretvori v zvok.
Poglej Torricellijeva trobenta in Trobila
Ukrivljenost
Ukrívljenost (oznaka \kappa\) v matematiki pove koliko geometrijski objekt odstopa od ravnosti, kot se jo pozna pri premici.
Poglej Torricellijeva trobenta in Ukrivljenost
Valovna dolžina
Valovna dolžina je fizikalna količina, ki predstavlja prostorsko periodo periodičnega vala - razdaljo, na kateri se oblika vala ponovi.
Poglej Torricellijeva trobenta in Valovna dolžina
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Poglej Torricellijeva trobenta in Vesolje
Vrtenje
Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.
Poglej Torricellijeva trobenta in Vrtenje
Vuvuzela
Vuvuzela, narejena iz plastike Vuvuzela, tudi lepatata ali stadionski rog, je trobilo, ki meri v dolžino približno 1 meter.
Poglej Torricellijeva trobenta in Vuvuzela
Prav tako znan kot Gabrielov rog.