Kazalo
76 odnosi: Agregatno stanje, Alifatska spojina, Alkalijska kovina, Alkohol, Alkoholna pijača, Alternativno gorivo, Ameriški dolar, Aromatičnost, Avtomobilska industrija, Žito, Žveplo, Bakterije, Bencin, Biodizel, Biomasa, Buča, Butanol, Celzijeva temperaturna lestvica, Destilacija, Dizel, Dušikov oksid, Ekstrakcija, Ester, Fahrenheitova temperaturna lestvica, Farmacija, Fosilno gorivo, Frakcija, Funt (mera), Galona, Glicerol, Gorivo, Gostota, Izhlapevanje, Izpušni plin, James Dewar, Katalizator, Kemijski element, Kinetična energija, Kisli dež, Korozija, Kvas, Mehanska energija, Metan, Milijon, Modelarstvo, Molekula, Motor z notranjim zgorevanjem, Nafta, Naravno okolje, Natrijev hidroksid, ... Razširi indeks (26 več) »
Agregatno stanje
Teslovega navitja in zrak okrog oblakov. Agregátno stánje je stanje snovi, določeno z značilnimi makroskopskimi značilnostmi in z urejenostjo atomov oziroma molekul.
Poglej Tekoča goriva in Agregatno stanje
Alifatska spojina
Alifatske spojine, alifatski ogljikovodiki ali alifati (iz grškega aleiphar – olje, mast) so organske spojine ogljika in vodika, ki ne vsebujejo aromatskih obročev.
Poglej Tekoča goriva in Alifatska spojina
Alkalijska kovina
Alkalijske kovine so skupina kemijskih elementov, ki tvorijo 1.
Poglej Tekoča goriva in Alkalijska kovina
Alkohol
Model molekule etanola. Funkcionalna skupina alkohola. Na ogljikov atom so lahko vezani trije vodikovi atomi ali ena, dve ali tri (lahko različne) alkilne skupine. Alkoholi (iz arabskega الغول, al-ġuḥl) so organske spojine, v katerih je hidroksilna skupina (–OH) vezana na ogljikov atom v alkilni ali substituirani alkilni skupini.
Poglej Tekoča goriva in Alkohol
Alkoholna pijača
Alkohólna pijáča je pijača, ki vsebujejo alkohol.
Poglej Tekoča goriva in Alkoholna pijača
Alternativno gorivo
Alternativna goriva so goriva, znana tudi kot ne-konvencialna goriva in so alternativa konvencionalnim gorivom.
Poglej Tekoča goriva in Alternativno gorivo
Ameriški dolar
Amêriški dólar je uradna valuta Združenih držav Amerike.
Poglej Tekoča goriva in Ameriški dolar
Aromatičnost
Aromatičnost je kemijska lastnost nekaterih organskih cikličnih spojin, ki daje konjugiranim obročem z nenasičenimi vezmi, neveznimi elektronskimi pari ali praznimi orbitalami večjo stabilnost, kot bi jo pričakovali od same konjugacije.
Poglej Tekoča goriva in Aromatičnost
Avtomobilska industrija
Avtomobilska industrija je industrijska panoga, ki se ukvarja z oblikovanjem, razvojem, proizvodnjo in prodajo motornih vozil.
Poglej Tekoča goriva in Avtomobilska industrija
Žito
Oves, ječmen, in nekatere živilske izdelke, narejene iz žitnih zrn. Žito (množ. žita) je skupno ime za kulturne rastline s klasi ali lati.
Poglej Tekoča goriva in Žito
Žveplo
Žvêplo (latinsko sulphur) je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol S in atomsko število 16.
Poglej Tekoča goriva in Žveplo
Bakterije
Baktêrije ali cepljívke (znanstveno ime Bacteria) so velika skupina enoceličnih mikroskopskih živih organizmov, z razmeroma preprosto celično strukturo brez celičnega jedra in brez organelov, kot so mitohondriji ali kloroplasti.
Poglej Tekoča goriva in Bakterije
Bencin
Bencin je mešanica lahkih ogljikovodikov, kar z drugimi besedami pomeni, da je sestavljen iz ogljikovih in vodikovih atomov združenih v verigah.
Poglej Tekoča goriva in Bencin
Biodizel
Biodizel Starejši dizelski mercedesi so priljubljeni za vožnjo na biodizel V nekaterih državah je biodizel cenejši od običajnega dizla Biodízel (ponekod pisano tudi kot: biodiesel (po izumitelju dizelskega motorja, Rudolfu Dieslu) je gorivo za dizelske motorje, izdelano iz rastlinskih ali živalskih maščob, namesto plinskega olja, ki ga pridobivamo iz nafte ali drugih mineralnih surovin.
Poglej Tekoča goriva in Biodizel
Biomasa
les je osnova za biomaso Biomasa je celotna masa rastlinskega, živalskega organizma, populacije ali celotne biocenoze na enoto površine ali prostornine v določenem času.
Poglej Tekoča goriva in Biomasa
Buča
Buče (znanstveno ime Cucurbita) so rod rastlin iz družine bučevk (Cucurbitaceae). Imajo obojestranske žilne snope in večinoma krpate, premenjalne liste, cvetovi so večinoma beli ali rumeni, enospolni in petštevni. Plodovi in semena nekaterih vrst bučevk so užitni.
Poglej Tekoča goriva in Buča
Butanol
Butanol je alkohol s štirimi ogljikovimi atomi, atomom kisika in desetimi atomi vodika.
Poglej Tekoča goriva in Butanol
Celzijeva temperaturna lestvica
Célzijeva temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1742 predlagal švedski astronom Anders Celsius.
Poglej Tekoča goriva in Celzijeva temperaturna lestvica
Destilacija
Destilacija je termodifuzijski proces, pri katerem ločujemo komponente na osnovi njihovih različnih hlapnosti, izraženimi s temperaturo vrelišč.
Poglej Tekoča goriva in Destilacija
Dizel
Dizel, izdelan leta 1897 Patent podeljen Rudolfu Dieslu za njegov dizel iz leta 1893 Dízel (tudi dízelmotór ali dízelski motór) je vrsta motorjev z notranjim zgorevanjem, poimenovana po izumitelju Rudolfu Dieslu.
Poglej Tekoča goriva in Dizel
Dušikov oksid
Dušikovi oksidi (plini NOx) so binarne spojine dušika in kisika.
Poglej Tekoča goriva in Dušikov oksid
Ekstrakcija
Ekstrakcija ali izluževanje je kemijska metoda, ki omogoča prenos molekul želene snovi iz trdne zmesi ali raztopine v drugo tekočo fazo s pomočjo topila.
Poglej Tekoča goriva in Ekstrakcija
Ester
Karboksiliran ester: R in R` predstavljata katerokoli alkilno ali arilno skupino. Ester je kemijska spojina, ki nastane ob reakciji alkoholov in karboksilnih kislin ob povišani temperaturi (180 °C) in prisotnosti žveplove kisline, ki je higroskopna (nase veže atome vodika in kisika v razmerju 2:1 (nase veže molekule vode)).
Poglej Tekoča goriva in Ester
Fahrenheitova temperaturna lestvica
Fahrenheitova temperatúrna léstvica je lestvica za merjenje temperatur, ki jo je leta 1724 predlagal nemški fizik Daniel Gabriel Fahrenheit.
Poglej Tekoča goriva in Fahrenheitova temperaturna lestvica
Farmacija
XIV Farmacíja, tudi zdraviloslovje, (starogrško φάρμακον: fármakon – zdravilo) je znanstvena veda o zdravilih.
Poglej Tekoča goriva in Farmacija
Fosilno gorivo
Premog Fosilna goriva ali mineralna goriva so goriva, ki vsebujejo ogljikovodike.
Poglej Tekoča goriva in Fosilno gorivo
Frakcija
Frakcija je lahko.
Poglej Tekoča goriva in Frakcija
Funt (mera)
Fúnt (angleško pound; kratica lb) je merska enota za maso, ki se uporablja v anglosaškem oziroma v imperialnem sistemu enot.
Poglej Tekoča goriva in Funt (mera)
Galona
Galóna ali galón je imperialna prostorninska mera za prostornino.
Poglej Tekoča goriva in Galona
Glicerol
Glicerol, 1,2,3-propantriol ali propan-1,2,3-triol je kemijska spojina s formulo HOCH2CH(OH)CH2OH.
Poglej Tekoča goriva in Glicerol
Gorivo
Gorivo je snov, s pomočjo katerega lahko eno vrsto energije pretvorimo v drugo.
Poglej Tekoča goriva in Gorivo
Gostota
Gostôta (označba \rho\) je fizikalna količina, določena za homogena telesa kot razmerje med maso m\, in prostornino telesa V\,, kot razmerje med molsko maso M\, in molsko prostornino V_\, ali kot obratna vrednost specifične prostornine v\,: Enota za merjenje gostote je kg/m³, g/cm³ ipd.
Poglej Tekoča goriva in Gostota
Izhlapevanje
Izhlapévanje (tudi evaporácija) je fazni prehod, pri katerem snov preide iz kapljevinskega v plinasto agregatno stanje.
Poglej Tekoča goriva in Izhlapevanje
Izpušni plin
Tovornjak na dizelski motor ob zagonu oddaja velike količine izpušnih plinov Izpušni ali dimni plini se sproščajo kot posledica zgorevanja goriv kot so: zemeljski plin, bencin, dizelsko gorivo, kurilno olje, premog, komunalni odpadki, les, biomasa idr.
Poglej Tekoča goriva in Izpušni plin
James Dewar
Sir James Dewar, FRS, škotski fizik in kemik, * 20. september 1842, Kincardine, Škotska, † 27. marec 1923, London, Anglija.
Poglej Tekoča goriva in James Dewar
Katalizator
Katalizátor je v kemiji snov, ki zmanjšuje aktivacijsko energijo snovi.
Poglej Tekoča goriva in Katalizator
Kemijski element
periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.
Poglej Tekoča goriva in Kemijski element
Kinetična energija
Kinétična energíja je energija, ki jo ima telo zaradi svojega gibanja.
Poglej Tekoča goriva in Kinetična energija
Kisli dež
Kisli dež so kisle padavine, ki jih povzročajo predvsem emisije žveplovega dioksida (S02) in dušikovih oksidov v atmosferi.
Poglej Tekoča goriva in Kisli dež
Korozija
Korozija Korozíja je razdiralni napad na kovino in najpogosteje temelji na elektrokemijskih reakcijah, ki potekajo zaradi termodinamske nestabilnosti materiala v nekem okolju.
Poglej Tekoča goriva in Korozija
Kvas
Suhi kvas Kvas je organska snov, ki jo sestavlja ena ali več vrst glivic kvasovk.
Poglej Tekoča goriva in Kvas
Mehanska energija
Mehánska energíja je v fiziki energija, ki povzroča gibanje po prostoru ter fizikalne spremembe telesa na katerega vplivamo.
Poglej Tekoča goriva in Mehanska energija
Metan
Metan je najpreprostejši ogljikovodik, je plin s kemijsko formulo CH4.
Poglej Tekoča goriva in Metan
Milijon
Milijón (in ne miljon) je tisoč tisočic.
Poglej Tekoča goriva in Milijon
Modelarstvo
Modelar s svojo raketo pred izstrelitvijo Modelarstvo je konjiček/hobi, pri katerem modelarji izdelujejo pomanjšane modele pravih naprav, denimo avtomobilov, letal, ladij,...
Poglej Tekoča goriva in Modelarstvo
Molekula
Del molekule DNK. Molékula je delec snovi, ki se v tekočinah giblje neodvisno od drugih delcev.
Poglej Tekoča goriva in Molekula
Motor z notranjim zgorevanjem
Delovanje štiritaktnega Ottovega motorja Motór z nótranjim zgorévanjem (kratica MNZ) je toplotni stroj, v katerem se notranja energija goriva pretvarja v mehansko energijo (delo).
Poglej Tekoča goriva in Motor z notranjim zgorevanjem
Nafta
V morje razlita nafta Nafta tudi Petrolej (πέτρα (kamen) + Latin: oleum (olje) je gosta, temnorjava ali zelenkasta slabo vnetljiva tekočina, ki se nahaja v zgornjih plasteh nekaterih delov Zemljine skorje, veliko nahajališč je tudi pod morjem. Danes je to zelo pomemben energetski in surovinski vir.
Poglej Tekoča goriva in Nafta
Naravno okolje
Okolje je celota delujočih živih in neživih elementov narave.
Poglej Tekoča goriva in Naravno okolje
Natrijev hidroksid
Natrijev hidroksid, znan tudi kot lužni kamen in kavstična soda,.
Poglej Tekoča goriva in Natrijev hidroksid
Navadna konoplja
Konôplja (znanstveno ime Cannabis sativa) je od 0,5 do 6 metrov visoka dvodomna rastlina, ki obsega 3 podvrste: Cannabis sativa (navadna ali industrijska konoplja, latinsko tudi Cannabis sativa L. ssp. sativa), Cannabis indica (indijska konoplja, latinsko tudi Cannabis sativa L. ssp. indica) in Cannabis ruderalis.
Poglej Tekoča goriva in Navadna konoplja
Odstotek
Odstótek (tudi procènt) (%) je število, ki je enako stotemu delu celote.
Poglej Tekoča goriva in Odstotek
Odtisoček
Odtísoček ali promíle je tisoči del celote, tisočinka.
Poglej Tekoča goriva in Odtisoček
Ogljikovodik
Surovo nafto v več korakih predelajo v ustrezne ogljikovodike za gorivo in druge namene. Ogljikovodik (skovanka iz besed ogljik in vodik) je organska spojina, ki je zgrajena izključno iz ogljika in vodika.
Poglej Tekoča goriva in Ogljikovodik
Organska spojina
Metan, najpreprostejša organska spojina Organske spojine so velik razred spojin, ki vsebujejo ogljik in vodik. Iz zgodovinskih razlogov sem ne uvrščamo karbonatov, enostavnih ogljikovih oksidov in cianidov ter ogljikovih alotropov (npr. diamanta).
Poglej Tekoča goriva in Organska spojina
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Tekoča goriva in Pariz
Petrolejka
Prenosna petrolejka Petrolejka je svetilka v kateri zgoreva petrolej.
Poglej Tekoča goriva in Petrolejka
Plamenišče
Plamenišče vnetljive tekočine je najnižja temperatura, pri kateri je nad tekočino ravno dovolj hlapov, da se zmes hlapov in zraka v stiku z odprtim plamenom vname.
Poglej Tekoča goriva in Plamenišče
Podtalnica
Podzemna voda in vodonosnik Podtalnica ali podzemna voda je voda, ki je nasičena (saturirana) v vodonosnikih pod zemeljskim površjem.
Poglej Tekoča goriva in Podtalnica
Premog
Premog Prêmog je fosilno gorivo, ki ga pridobivamo izpod površja z rudarjenjem, dnevnim kopom ali pasovnim rudarjenjem.
Poglej Tekoča goriva in Premog
Repna ogrščica
Répna ógrščica (znanstveno ime Brassica napus subsp. napus), tudi óljna ógrščica, je poljščina, namenjena pridelavi rastlinskega olja za človeško in živalsko prehrano.
Poglej Tekoča goriva in Repna ogrščica
Sod (prostorninska mera)
Modri sodček firme Standard Oil, po katerem je dobila ime enota »sodček nafte«; bbl.
Poglej Tekoča goriva in Sod (prostorninska mera)
Sončnica
Sončnica (znanstveno ime Helianthus (lat., izg. heliántus) je rod, ki obsega približno 70 vrst enoletnih in trajnic cvetočih rastlin iz družine nebinovk (Asteraceae). Razen treh južnoameriških vrst so ostale iz rodu Helianthus izvorno doma v Severni in Srednji Ameriki. Ljudski imeni "sončnica" in "navadna sončnica" se običajno nanašata na priljubljeno enoletno vrsto Helianthus annuus, katere okrogle cvetne glavice v kombinaciji z liguli izgledajo kot sonce.
Poglej Tekoča goriva in Sončnica
Tona
Prometni znak za omejitev mase vozil (tu osem ton), ki lahko prečkajo šibak most Tóna (tudi métrična tóna) je fizikalna enota za maso, enaka 1000 kilogramov.
Poglej Tekoča goriva in Tona
Traktor
Traktor leta 1949 Sodobni traktor Traktor je delovni stroj, s katerim so proti koncu 19. stoletja zamenjali živalsko vlečno moč v kmetijstvu.
Poglej Tekoča goriva in Traktor
Triacilglicerol
Triacilgliceroli ali trigliceridi so estri glicerola in treh maščobnih kislin.
Poglej Tekoča goriva in Triacilglicerol
Viskoznost
Zgornja tekočina ima manjšo viskoznost kot spodnja K vpeljavi viskoznosti Viskóznost, dinámična viskóznost, židkost ali tekočnost (oznaka η, v tujih besedilih μ) je fizikalna količina, ki podaja odziv tekočine na strižno deformacijo.
Poglej Tekoča goriva in Viskoznost
Vnetišče
Vnetišče je najnižja temperatura, pri kateri se snov na zraku vname in gori najmanj pet sekund.
Poglej Tekoča goriva in Vnetišče
Vodik
Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.
Poglej Tekoča goriva in Vodik
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Poglej Tekoča goriva in Združene države Amerike
Zemeljski plin
Na plamenu zemeljskega plina, ki prihaja iz tal, si lahko skuhamo kosilo (Romunija, pojav: focul viu). Zêmeljski (tudi zémeljski) plín je plinasto fosilno gorivo.
Poglej Tekoča goriva in Zemeljski plin
1898
1898 (MDCCCXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Tekoča goriva in 1898
1916
Potop ladje Britannic. 1916 (MCMVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Tekoča goriva in 1916
20. junij
20.
Poglej Tekoča goriva in 20. junij
20. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 17. stoletje | 18. stoletje | 19. stoletje | 20.
Poglej Tekoča goriva in 20. stoletje
2006
2006 (rimski zapis MMVI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo in končalo na nedeljo.
Poglej Tekoča goriva in 2006
Prav tako znan kot Tekoče gorivo.