Kazalo
108 odnosi: Armadna skupina, Avstrija, Avstrijsko cesarstvo, Avstro-Ogrska, Štajerska (vojvodina), Čehi, Bataljon, Bratislava, Budimpešta, Celovec, Cerje, Cezar (naslov), Divizijski general, Drava, Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, Dunaj, Dunajsko Novo mesto, Feldmaršal, Feldmaršal (Avstro-Ogrska), Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški, Franz Conrad von Hötzendorf, Galicija, General pehote (Avstro-Ogrska), Generalmajor (Avstro-Ogrska), Generalpolkovnik (Avstro-Ogrska), Gradec, Grob, Honvéd, Hrvaška, Hrvatska Kostajnica, Ivan Tavčar, Janez J. Švajncer, Kadet, Karpati, Kőszeg, Košice, Koroški plebiscit, Kraljevina Italija, Kras (območje), Ljubljana, Ljubljanska kotlina, Logatec, Major, Maršal, Maribor, Mečenčani, Nadporočnik, Narodni svet SHS, Nemško cesarstvo, Občina Ajdovščina, ... Razširi indeks (58 več) »
- Avstrijski feldmaršali
- Avstrijski plemiči
- Nosilci Pour le Mérite (vojaški razred)
Armadna skupina
Armadna skupina (angleško Army group; nemško Armee Gruppe) je nestalna vojaška formacija, ki zaradi svoje velikosti izvaja strateško bojevanje.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Armadna skupina
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Avstrija
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Avstrijsko cesarstvo
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Avstro-Ogrska
Štajerska (vojvodina)
Vojvodski klobuk, pokrivalo štajerskih vojvod Štájerska, vojvodina Svetorimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Habsburške monarhije, ki je obstajala do leta 1918.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Štajerska (vojvodina)
Čehi
Čehi (češko Češi) so zahodni Slovani, ki so naseljeni v Srednji Evropi; primarno na področju Češke (ok. 10 milijonov).
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Čehi
Bataljon
Bataljon (angleško Battalion, nemško Bataillon) je stalna pehotna formacija.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Bataljon
Bratislava
Bratislava (Pozsony,, po starem pravopisu Preßburg, do 1919 slovaško Prešporok/Prešporek oz. češko Prešpurk) je glavno mesto Slovaške in z okoli pol milijona prebivalci (370.000, z okolico pa ocenjeno na 720.000) hkrati tudi največje mesto te države, a je glede na velikost Slovaške razmeroma majhna prestolnica, ker ima to vlogo komaj okoli sto let.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Bratislava
Budimpešta
Budimpešta (češko in slovaško Budapešť) je glavno mesto Madžarske in glavno politično, industrijsko, trgovsko in prometno središče države. Mesto leži na obeh bregovih reke Donave. Nastalo je z združitvijo Budima in Obude na desni (zahodni) in Pešte na levi (vzhodni) obali Donave.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Budimpešta
Celovec
Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Celovec
Cerje
Cerje je lahko.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Cerje
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Cezar (naslov)
Divizijski general
Divizijski general je opisni generalski vojaški čin.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Divizijski general
Drava
Drava je reka v Srednji Evropi, desni pritok Donave.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Drava
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov (krajše Država SHS) je bila država konfederalnega tipa, ki je nastala 29. oktobra 1918 in je obsegala ozemlje južnoslovanskih narodov nekdanje Avstro-Ogrske.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Država Slovencev, Hrvatov in Srbov
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Dunaj
Dunajsko Novo mesto
Dunajsko Novo mesto je mesto v Avstriji, drugo največje v zvezni deželi Spodnja Avstrija in eno od štirih s posebnim statutom v tej deželi.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Dunajsko Novo mesto
Feldmaršal
Feldmaršal (nemško Generalfeldmarschall, rusko генерал-фельдмаршал) je najvišji oficirski čin, ki se podeli maršalu kopenske vojske (predpona Feld označuje /bojno/ polje).
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Feldmaršal
Feldmaršal (Avstro-Ogrska)
Feldmaršal (izvirno Feldmarschall, Tábornagy; kratica FM) je bil najvišji generalski čin, ki pa je bil podeljen samo za vojne zasluge.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Feldmaršal (Avstro-Ogrska)
Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški
Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški ali Franc Jožef I. Avstrijski, avstrijski cesar, ogrski kralj, * 18. avgust 1830, Schönbrunn, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo, † 21. november 1916, Schönbrunn, Dunaj.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški
Franz Conrad von Hötzendorf
Franz Conrad von Hötzendorf, avstrijski feldmaršal, * 11. november 1852, Penzing, Dunaj, † 25. avgust 1925, Bad Mergentheim, Württenberg.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Franz Conrad von Hötzendorf
Galicija
Galicija (rusinsko Галич) je zgodovinska pokrajina na severnih obronkih Karpatov in Beskidov, ki si jo danes delita Poljska in Ukrajina, dotika pa se Slovaške in tudi Romunije.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Galicija
General pehote (Avstro-Ogrska)
Oznaka čina generala konjenice k.u.k. Heera General pehote (izvirno General der Infanterie, Gyalosági Tábornok; kratica GdI) je bil visoki generalski čin v avstro-ogrski kopenski vojski, ki je izhajal iz čina Feldzeugmeistra in bil enak činu generala konjenice.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in General pehote (Avstro-Ogrska)
Generalmajor (Avstro-Ogrska)
Oznaka čina generalmajorja k.u.k. Heera Generalmajor (izvirno Generalmajor, Vezérőrnagy; kratica GM) je bil najnižji generalski čin v avstro-ogrski kopenski vojski; vojaški zdravniki so imeli enakovredni čin generalnega štabnega zdravnika (General-Stabsartz) in avditorjii čin general-avditorja (General-Auditor).
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Generalmajor (Avstro-Ogrska)
Generalpolkovnik (Avstro-Ogrska)
Oznaka čina generalpolkovnika k.u.k. Heera Arthur Arz von Straussenburg (1917). Generalpolkovnik (izvirno Generaloberst, Vezérezredes; kratica GO) je bil drugi najvišji generalski čin (ter najvišji mirnodobni) v avstro-ogrski kopenski vojski, ki je bil ustanovljen leta 1915.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Generalpolkovnik (Avstro-Ogrska)
Gradec
Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Gradec
Grob
Grobovi na pokopališču Grob je prostor v zemlji, oziroma drugače označen prostor, določen za pokop mrtve osebe.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Grob
Honvéd
Honvéd je lahko.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Honvéd
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Hrvaška
Hrvatska Kostajnica
Hrvatska Kostajnica je mesto na Hrvaškem, ki upravno spada pod Siško-moslavško županijo.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Hrvatska Kostajnica
Ivan Tavčar
Ivan Tavčar,, slovenski odvetnik, politik in pisatelj, * 28. avgust 1851, Poljane nad Škofjo Loko, † 19. februar 1923, Ljubljana.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Ivan Tavčar
Janez J. Švajncer
Janez Janez Švajncer (krajše Janez J. Švajncer), slovenski brigadir, zgodovinar, pisatelj, novinar, muzealec, pravnik, urednik, veteran vojne za Slovenijo, * 3. julij 1948, Ljubljana.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Janez J. Švajncer
Kadet
Skupina kadetov v učilnici Kadet (fran. cadet, mlajši ali najmlajši sin plemiških rodbin, tudi kandidat za oficirja), gojenec ki se v vojaški šoli ali civilni šoli usposablja za oficirja ali za poklicnega pilota.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Kadet
Karpati
Karpati so gorovje v Srednji in Vzhodni Evropi, ki se v loku razteza od Češke na severozahodu preko Slovaške, Poljske, Madžarske in Ukrajine do Romunije in Srbije na jugu.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Karpati
Kőszeg
Kőszeg (nemško Güns, izgovori; prekmurščina Küseg, slovaščina Kysak) je mesto na Madžarskem, ki upravno spada pod podregijo Kőszeg Železne županije.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Kőszeg
Košice
Košice so s približno 235.000 prebivalci drugo največje slovaško mesto.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Košice
Koroški plebiscit
Plebiscitni coni A in B s pogoji za volilno pravico. pages.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Koroški plebiscit
Kraljevina Italija
Kraljevina Italija je bila država, ki je nastala z združitvijo Italije leta 1861 in je bila z referendumom ukinjena leta 1946, ko jo je nasledila Republika Italija.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Kraljevina Italija
Kras (območje)
Krás (latinsko Iulia Carsia, italijansko Carso, nemško in, furlansko Cjars), tudi Tržaško–Komenski Kras je mednarodno kraško geografsko območje, ki zajema Južno Primorsko, del Notranjske ter nekdanje Tržaške in Goriške pokrajine v Italiji.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Kras (območje)
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Ljubljana
Ljubljanska kotlina
Ljubljánska kotlína s svojim severozahodnim koncem prehaja med Alpe in z južnim robom v Dinarski kras.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Ljubljanska kotlina
Logatec
Logatec (nem. Lohitsch oz. Loitsch, ital. Longanàtico) je mesto na Logaškem polju z 10.211 prebivalci in središče Občine Logatec, v katerem živi več kot 2/3 prebivalstva te občine.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Logatec
Major
Majôr (angleško in nemško Major) je visok častniški čin.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Major
Maršal
Maršal je izraz, ki se uporablja v več uradnih nazivih v različnih vejah družbe.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Maršal
Maribor
Rotovž Pohorja Maribor je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Maribor
Mečenčani
Mečenčani so naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Donji Kukuruzari Siško-moslavške županije.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Mečenčani
Nadporočnik
Nàdporóčnik je častniški čin; v mornarici mu ustreza poročnik fregate.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Nadporočnik
Narodni svet SHS
Narodni svet SHS v Zagrebu Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov (Narodno vijeće SHS) je bilo najvišje politično predstavništvo jugoslovanskih narodov v avstro-ogrski monarhiji, ki je bilo ustanovljeno 6. oktobra 1918 s sedežem v Zagrebu.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Narodni svet SHS
Nemško cesarstvo
Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Nemško cesarstvo
Občina Ajdovščina
Občina Ajdovščina je ena od občin v Republiki Sloveniji z nekaj manj kot 20.000 prebivalci.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Občina Ajdovščina
Občina Sežana
Občina Sežana s središčem v Sežani je del Obalno-kraške regije in meri 217 km2, kar jo uvršča med večje občine v Sloveniji.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Občina Sežana
Oborožene sile
Oborožêne síle (angleško Armed forces; kratica OS) je sodoben vojaški strokovni izraz, ki počasi zamenjuje izraz vojska.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Oborožene sile
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Ogrska
Osebno ime
Osébno imé ali antroponím je beseda ali več besed, ki se uporabljajo za razlikovanje oz.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Osebno ime
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Osmansko cesarstvo
Pécs
Pécs (izg., tudi Pečuh-hrv. oz. Pečuj-srb.), je z okoli 150.000 prebivalci peto največje madžarsko mesto, zgrajeno na pobočjih hribovja Mecsek na jugozahodu države blizu meje s Hrvaško.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Pécs
Perzija
Pêrzija je država, ki so jo stari Perzijci osnovali pod kraljem Ahemenom (okoli 700 do 675 pr. n. št.) iz vladarske rodbine Ahemenidov.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Perzija
Petrovaradin
Petrovaradin (izvirno Петроварадин; Pétervárad, Peterwardein) je naselje v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Južnobačkega upravnega okraja.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Petrovaradin
Piava
Piava (antično Plavis, italijansko Piave) je 220 km dolga reka v severovzhodni Italiji.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Piava
Plemstvo
Plémstvo je družbeni sloj, ki uživa podedovane ali podeljene pravice in privilegije.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Plemstvo
Podpolkovnik
Podpolkovnik (angleško lieutenant colonel, nemško Oberstleutnant) je visoki častniški čin.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Podpolkovnik
Polk
Polk (angleško, nemško Regiment) je stalna vojaška formacija.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Polk
Polkovnik
Polkovnik (Colonel; Oberst) je visoki častniški čin, ki po navadi poveljuje polku oz.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Polkovnik
Poročnik
Poročnik je prvi častniški čin; v mornarici mu ustreza poročnik korvete.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Poročnik
Postojna
Postojna (Adelsberg, Postumia) je upravno središče občine Postojna ter največje mesto oziroma najpomembnejše prometno in geografsko središče zgodovinske pokrajine Notranjske.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Postojna
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Prva svetovna vojna
Red železne krone
Red železne krone trak odlikovanja Red železne krone (nemško Orden der Eisernen-Krone) je bilo visoko avstro-ogrsko vojaško odlikovanje.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Red železne krone
Red leva in sonca
Civilna izdaja reda Red leva in sonca je perzijsko odlikovanje, ki ga je leta 1808 ustanovil Fath Ali Šah z namenom odlikovanja tujcev, ki so prispevali k razvoju Perzije; pozneje so odlikovanje razširili še na Perzijce.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Red leva in sonca
Romunija
Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Romunija
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Ruski imperij
Samomor
Samomòr (tudi suicíd, latinsko sui caedere - ubiti samega sebe) je dejanje, s katerim človek sam namerno povzroči svojo smrt, oziroma si vzame življenje.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Samomor
Sava
Sáva (hrv. in srb. Sava) je reka v Srednji in Jugovzhodni Evropi, desni pritok Donave, najdaljša reka v Sloveniji, po količini vode največji pritok Donave in drugi največji pritok po velikosti porečja (za Tiso).
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Sava
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Slovenci
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Slovenija
Soča
Sóča je reka v zahodni Sloveniji in severni Italiji.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Soča
Soška fronta
Soška fronta je bila del italijanskega bojišča 1. svetovne vojne.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Soška fronta
Sremska Kamenica
Sremska Kamenica (izvirno Сремска Каменица, Srijemska Kamenica, Kamanc) je naselje v Srbiji, ki upravno spada pod Občino Petrovaradin; slednja pa je del Južnobačkega upravnega okraja.V Sremski Kamenici že od leta 1895 dalje policijska šola, v različnih obdobljih različno poimenovana.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Sremska Kamenica
Stotnik
Stotnik (angleško Captain, nemško Hauptmann) je častniški čin; v mornarici mu ustreza naziv poročnik bojne ladje.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Stotnik
Terezijanska vojaška akademija
Grad v Dunajskem Novem mestu s sedežem akademije Terezijanska vojaška akademija je vojaška akademija avstrijskih oboroženih sil, ki se nahaja v Dunajskem Novem mestu.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Terezijanska vojaška akademija
Trdnjava
Tloris in prerez idealne trdnjave z različnimi deli in njimi povezani tehnični izrazi Trdnjava je splošni izraz za posebej močno utrjeno mesto z vojaško posadko za obrambo.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Trdnjava
Umetić
Umetić je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Donji Kukuruzari Siško-moslavške županije.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Umetić
Univerza v Zagrebu
Stavba rektorata in Pravne fakultete Univerze v Zagrebu. Univerza v Zagrebu je ena najstarejših univerz v Evropi, saj je bila prvič ustanovljena že 23. septembra 1669, ko je bil zagrebški jezuitski kolegij povzdignjen v univerzo, po ukinitvi jezuitskega reda pa je bila 1776 z ukazom Marije Terezije obnovljena kot kraljeva akademija znanosti.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Univerza v Zagrebu
Vasja Klavora
Vasja Klavora, slovenski politik, poslanec, zgodovinar in kirurg, * 29. januar 1936, Ljubljana.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Vasja Klavora
Vojaška taktika
Vojaška taktika je vojaška veda, ki se ukvarja z načini vojskovanja in postopki v bitki.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Vojaška taktika
Vojaška zgodovina
Vojaška zgodovina je interdisciplinarna veda, ki združuje področji zgodovine in obramboslovja.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Vojaška zgodovina
Vojaški red Marije Terezije
viteški križec vojaškega reda Marije Terezije Vojaški red Marije Terezije (Militär-Maria-Theresien-Orden) je bil vojaško odlikovanje Habsburške monarhije, Avstrijskega cesarstva in Avstro-Ogrske, ki je bil ustanovljen 18.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Vojaški red Marije Terezije
Vojnozgodovinski zbornik
Vojnozgodovinski zbornik je revija s članki o vojni in vojaški zgodovini Slovenije.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Vojnozgodovinski zbornik
Vrba na Koroškem
Pogled na Vrbsko jezero Središče Vrbe z igralnico Vrba na Koroškem (nemško Velden am Wörther See) je dvojezična občina z 9.000 prebivalci in letoviški kraj z okoli 2.100 prebivalci ob zahodni obali Vrbskega jezera, v upravnem okraju Beljak-dežela na Južnem Koroškem.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Vrba na Koroškem
Vrbsko jezero
Vŕbsko jézero (nemško Wörthersee, nekdaj tudi Wörther See) je največje jezero na avstrijskem Koroškem.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Vrbsko jezero
Zagreb
Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in Zagreb
1. soška armada (Avstro-Ogrska)
1.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in 1. soška armada (Avstro-Ogrska)
13. december
13.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in 13. december
14. pehotni polk (Avstro-Ogrska)
14.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in 14. pehotni polk (Avstro-Ogrska)
17. pehotni polk (Avstro-Ogrska)
17.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in 17. pehotni polk (Avstro-Ogrska)
18. pehotna divizija (Avstro-Ogrska)
18.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in 18. pehotna divizija (Avstro-Ogrska)
1856
1856 (MDCCCLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in 1856
19. pehotna divizija (Avstro-Ogrska)
19.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in 19. pehotna divizija (Avstro-Ogrska)
1920
1920 (MCMXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in 1920
2. soška armada (Avstro-Ogrska)
2.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in 2. soška armada (Avstro-Ogrska)
23. maj
23.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in 23. maj
27. pehotna divizija (Avstro-Ogrska)
27.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in 27. pehotna divizija (Avstro-Ogrska)
3. armada (Avstro-Ogrska)
3.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in 3. armada (Avstro-Ogrska)
4. armada (Avstro-Ogrska)
4.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in 4. armada (Avstro-Ogrska)
5. armada (Avstro-Ogrska)
5.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in 5. armada (Avstro-Ogrska)
51. pehotni polk (Avstro-Ogrska)
51.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in 51. pehotni polk (Avstro-Ogrska)
52. pehotni polk (Avstro-Ogrska)
52.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in 52. pehotni polk (Avstro-Ogrska)
6. korpus (Avstro-Ogrska)
6.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in 6. korpus (Avstro-Ogrska)
8. korpus (Avstro-Ogrska)
8.
Poglej Svetozar Borojević von Bojna in 8. korpus (Avstro-Ogrska)
Glej tudi
Avstrijski feldmaršali
Avstrijski plemiči
Nosilci Pour le Mérite (vojaški razred)
Prav tako znan kot Svetozar Boroevic von Bojna, Svetozar Boroević von Bojna, Svetozar Borojević.