Hitreje kot brskalnik!
108 odnosi: Armadna skupina, Avstrija, Avstrijsko cesarstvo, Avstro-Ogrska, Štajerska (vojvodina), Čehi, Bataljon, Bratislava, Budimpešta, Celovec, Cerje, Cezar (naslov), Divizijski general, Drava, Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, Dunaj, Dunajsko Novo mesto, Feldmaršal, Feldmaršal (Avstro-Ogrska), Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški, Franz Conrad von Hötzendorf, Galicija, General pehote (Avstro-Ogrska), Generalmajor (Avstro-Ogrska), Generalpolkovnik (Avstro-Ogrska), Gradec, Grob, Honvéd, Hrvaška, Hrvatska Kostajnica, Ivan Tavčar, Janez J. Švajncer, Kadet, Karpati, Kőszeg, Košice, Koroški plebiscit, Kraljevina Italija, Kras (območje), Ljubljana, Ljubljanska kotlina, Logatec, Major, Maršal, Maribor, Mečenčani, Nadporočnik, Narodni svet SHS, Nemško cesarstvo, Občina Ajdovščina, ..., Občina Sežana, Oborožene sile, Ogrska, Osebno ime, Osmansko cesarstvo, Pécs, Perzija, Petrovaradin, Piava, Plemstvo, Podpolkovnik, Polk, Polkovnik, Poročnik, Postojna, Prva svetovna vojna, Red železne krone, Red leva in sonca, Romunija, Ruski imperij, Samomor, Sava, Slovenci, Slovenija, Soča, Soška fronta, Sremska Kamenica, Stotnik, Terezijanska vojaška akademija, Trdnjava, Umetić, Univerza v Zagrebu, Vasja Klavora, Vojaška taktika, Vojaška zgodovina, Vojaški red Marije Terezije, Vojnozgodovinski zbornik, Vrba na Koroškem, Vrbsko jezero, Zagreb, 1. soška armada (Avstro-Ogrska), 13. december, 14. pehotni polk (Avstro-Ogrska), 17. pehotni polk (Avstro-Ogrska), 18. pehotna divizija (Avstro-Ogrska), 1856, 19. pehotna divizija (Avstro-Ogrska), 1920, 2. soška armada (Avstro-Ogrska), 23. maj, 27. pehotna divizija (Avstro-Ogrska), 3. armada (Avstro-Ogrska), 4. armada (Avstro-Ogrska), 5. armada (Avstro-Ogrska), 51. pehotni polk (Avstro-Ogrska), 52. pehotni polk (Avstro-Ogrska), 6. korpus (Avstro-Ogrska), 8. korpus (Avstro-Ogrska). Razširi indeks (58 več) »
Armadna skupina
Armadna skupina (angleško Army group; nemško Armee Gruppe) je nestalna vojaška formacija, ki zaradi svoje velikosti izvaja strateško bojevanje.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Armadna skupina · Poglej več »
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Avstrija · Poglej več »
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Avstrijsko cesarstvo · Poglej več »
Avstro-Ogrska
Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Avstro-Ogrska · Poglej več »
Štajerska (vojvodina)
Vojvodski klobuk, pokrivalo štajerskih vojvod Štájerska, vojvodina Svetorimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Habsburške monarhije, ki je obstajala do leta 1918.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Štajerska (vojvodina) · Poglej več »
Čehi
Čehi (češko Češi) so zahodni Slovani, ki so naseljeni v Srednji Evropi; primarno na področju Češke (ok. 10 milijonov).
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Čehi · Poglej več »
Bataljon
Bataljon (angleško Battalion, nemško Bataillon) je stalna pehotna formacija.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Bataljon · Poglej več »
Bratislava
Bratislava (Pozsony,, po starem pravopisu Preßburg, do 1919 slovaško Prešporok/Prešporek oz. češko Prešpurk) je glavno mesto Slovaške in z okoli pol milijona prebivalci (370.000, z okolico pa ocenjeno na 720.000) hkrati tudi največje mesto te države, a je glede na velikost Slovaške razmeroma majhna prestolnica, ker ima to vlogo komaj okoli sto let.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Bratislava · Poglej več »
Budimpešta
Budimpešta (češko in slovaško Budapešť) je glavno mesto Madžarske in glavno politično, industrijsko, trgovsko in prometno središče države. Mesto leži na obeh bregovih reke Donave. Nastalo je z združitvijo Budima in Obude na desni (zahodni) in Pešte na levi (vzhodni) obali Donave. Ima več kot 1,7 milijona prebivalcev, kar je sicer manj v primerjavi s sredino 1980. let, ko je imela 2,1 milijona prebivalcev. Budimpešta je v upravnem pogledu samostojna županija, ki je v celoti obkrožena z županijo Pešta. Urbano območje Budimpešte šteje okoli 2,5 milijona (vanj spada tudi največje satelitsko mesto Érd), metropolitanska regija pa več kot 3 milijone ljudi, kar jo uvršča med največja srednjeevropska mesta.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Budimpešta · Poglej več »
Celovec
Celovec (od 25. oktobra 2007 Klagenfurt am WörtherseeLandesgesetzblattfür Kärnten nr.1,1/2008 (16. januar 2008): "Gesetz vom 25. Oktober 2007, mit dem die Kärntner Landesverfassung und das Klagenfurter Stadtrecht 1998 geändert werden." - Celovec ob Vrbskem jezeru, koroško narečje: Clouvc) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Koroške in statutarno mesto (mesto na ravni okraja, zato je tudi sedež okraja Celovec-dežela/podeželje), na Koroškem edino poleg drugega največjega mesta v deželi, Beljaka.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Celovec · Poglej več »
Cerje
Cerje je lahko.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Cerje · Poglej več »
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Cezar (naslov) · Poglej več »
Divizijski general
Divizijski general je opisni generalski vojaški čin.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Divizijski general · Poglej več »
Drava
Drava je reka v Srednji Evropi, desni pritok Donave.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Drava · Poglej več »
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov
Država Slovencev, Hrvatov in Srbov (krajše Država SHS) je bila država konfederalnega tipa, ki je nastala 29. oktobra 1918 in je obsegala ozemlje južnoslovanskih narodov nekdanje Avstro-Ogrske.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Država Slovencev, Hrvatov in Srbov · Poglej več »
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Dunaj · Poglej več »
Dunajsko Novo mesto
Dunajsko Novo mesto je mesto v Avstriji, drugo največje v zvezni deželi Spodnja Avstrija in eno od štirih s posebnim statutom v tej deželi.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Dunajsko Novo mesto · Poglej več »
Feldmaršal
Feldmaršal (nemško Generalfeldmarschall, rusko генерал-фельдмаршал) je najvišji oficirski čin, ki se podeli maršalu kopenske vojske (predpona Feld označuje /bojno/ polje).
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Feldmaršal · Poglej več »
Feldmaršal (Avstro-Ogrska)
Feldmaršal (izvirno Feldmarschall, Tábornagy; kratica FM) je bil najvišji generalski čin, ki pa je bil podeljen samo za vojne zasluge.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Feldmaršal (Avstro-Ogrska) · Poglej več »
Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški
Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški ali Franc Jožef I. Avstrijski, avstrijski cesar, ogrski kralj, * 18. avgust 1830, Schönbrunn, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo, † 21. november 1916, Schönbrunn, Dunaj.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški · Poglej več »
Franz Conrad von Hötzendorf
Franz Conrad von Hötzendorf, avstrijski feldmaršal, * 11. november 1852, Penzing, Dunaj, † 25. avgust 1925, Bad Mergentheim, Württenberg.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Franz Conrad von Hötzendorf · Poglej več »
Galicija
Galicija (rusinsko Галич) je zgodovinska pokrajina na severnih obronkih Karpatov in Beskidov, ki si jo danes delita Poljska in Ukrajina, dotika pa se Slovaške in tudi Romunije.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Galicija · Poglej več »
General pehote (Avstro-Ogrska)
Oznaka čina generala konjenice k.u.k. Heera General pehote (izvirno General der Infanterie, Gyalosági Tábornok; kratica GdI) je bil visoki generalski čin v avstro-ogrski kopenski vojski, ki je izhajal iz čina Feldzeugmeistra in bil enak činu generala konjenice.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in General pehote (Avstro-Ogrska) · Poglej več »
Generalmajor (Avstro-Ogrska)
Oznaka čina generalmajorja k.u.k. Heera Generalmajor (izvirno Generalmajor, Vezérőrnagy; kratica GM) je bil najnižji generalski čin v avstro-ogrski kopenski vojski; vojaški zdravniki so imeli enakovredni čin generalnega štabnega zdravnika (General-Stabsartz) in avditorjii čin general-avditorja (General-Auditor).
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Generalmajor (Avstro-Ogrska) · Poglej več »
Generalpolkovnik (Avstro-Ogrska)
Oznaka čina generalpolkovnika k.u.k. Heera Arthur Arz von Straussenburg (1917). Generalpolkovnik (izvirno Generaloberst, Vezérezredes; kratica GO) je bil drugi najvišji generalski čin (ter najvišji mirnodobni) v avstro-ogrski kopenski vojski, ki je bil ustanovljen leta 1915.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Generalpolkovnik (Avstro-Ogrska) · Poglej več »
Gradec
Grádec je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Štajerske ob reki Muri in je drugo največje mesto v Avstriji, s približno 305.000 stalnih in več kot 330.000 dejanskih prebivalcev.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Gradec · Poglej več »
Grob
Grobovi na pokopališču Grob je prostor v zemlji, oziroma drugače označen prostor, določen za pokop mrtve osebe.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Grob · Poglej več »
Honvéd
Honvéd je lahko.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Honvéd · Poglej več »
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Hrvaška · Poglej več »
Hrvatska Kostajnica
Hrvatska Kostajnica je mesto na Hrvaškem, ki upravno spada pod Siško-moslavško županijo.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Hrvatska Kostajnica · Poglej več »
Ivan Tavčar
Ivan Tavčar,, slovenski odvetnik, politik in pisatelj, * 28. avgust 1851, Poljane nad Škofjo Loko, † 19. februar 1923, Ljubljana.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Ivan Tavčar · Poglej več »
Janez J. Švajncer
Janez Janez Švajncer (krajše Janez J. Švajncer), slovenski brigadir, zgodovinar, pisatelj, novinar, muzealec, pravnik, urednik, veteran vojne za Slovenijo, * 3. julij 1948, Ljubljana.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Janez J. Švajncer · Poglej več »
Kadet
Skupina kadetov v učilnici Kadet (fran. cadet, mlajši ali najmlajši sin plemiških rodbin, tudi kandidat za oficirja), gojenec ki se v vojaški šoli ali civilni šoli usposablja za oficirja ali za poklicnega pilota.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Kadet · Poglej več »
Karpati
Karpati so gorovje v Srednji in Vzhodni Evropi, ki se v loku razteza od Češke na severozahodu preko Slovaške, Poljske, Madžarske in Ukrajine do Romunije in Srbije na jugu.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Karpati · Poglej več »
Kőszeg
Kőszeg (nemško Güns, izgovori; prekmurščina Küseg, slovaščina Kysak) je mesto na Madžarskem, ki upravno spada pod podregijo Kőszeg Železne županije.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Kőszeg · Poglej več »
Košice
Košice so s približno 235.000 prebivalci drugo največje slovaško mesto.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Košice · Poglej več »
Koroški plebiscit
Plebiscitni coni A in B s pogoji za volilno pravico. pages.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Koroški plebiscit · Poglej več »
Kraljevina Italija
Kraljevina Italija je bila država, ki je nastala z združitvijo Italije leta 1861 in je bila z referendumom ukinjena leta 1946, ko jo je nasledila Republika Italija.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Kraljevina Italija · Poglej več »
Kras (območje)
Krás (latinsko Iulia Carsia, italijansko Carso, nemško in, furlansko Cjars), tudi Tržaško–Komenski Kras je mednarodno kraško geografsko območje, ki zajema Južno Primorsko, del Notranjske ter nekdanje Tržaške in Goriške pokrajine v Italiji.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Kras (območje) · Poglej več »
Ljubljana
Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Ljubljana · Poglej več »
Ljubljanska kotlina
Ljubljánska kotlína s svojim severozahodnim koncem prehaja med Alpe in z južnim robom v Dinarski kras.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Ljubljanska kotlina · Poglej več »
Logatec
Logatec (nem. Lohitsch oz. Loitsch, ital. Longanàtico) je mesto na Logaškem polju z 10.211 prebivalci in središče Občine Logatec, v katerem živi več kot 2/3 prebivalstva te občine.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Logatec · Poglej več »
Major
Majôr (angleško in nemško Major) je visok častniški čin.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Major · Poglej več »
Maršal
Maršal je izraz, ki se uporablja v več uradnih nazivih v različnih vejah družbe.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Maršal · Poglej več »
Maribor
Rotovž Pohorja Maribor je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Maribor · Poglej več »
Mečenčani
Mečenčani so naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Donji Kukuruzari Siško-moslavške županije.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Mečenčani · Poglej več »
Nadporočnik
Nàdporóčnik je častniški čin; v mornarici mu ustreza poročnik fregate.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Nadporočnik · Poglej več »
Narodni svet SHS
Narodni svet SHS v Zagrebu Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov (Narodno vijeće SHS) je bilo najvišje politično predstavništvo jugoslovanskih narodov v avstro-ogrski monarhiji, ki je bilo ustanovljeno 6. oktobra 1918 s sedežem v Zagrebu.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Narodni svet SHS · Poglej več »
Nemško cesarstvo
Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Nemško cesarstvo · Poglej več »
Občina Ajdovščina
Občina Ajdovščina je ena od občin v Republiki Sloveniji z nekaj manj kot 20.000 prebivalci.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Občina Ajdovščina · Poglej več »
Občina Sežana
Občina Sežana s središčem v Sežani je del Obalno-kraške regije in meri 217 km2, kar jo uvršča med večje občine v Sloveniji.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Občina Sežana · Poglej več »
Oborožene sile
Oborožêne síle (angleško Armed forces; kratica OS) je sodoben vojaški strokovni izraz, ki počasi zamenjuje izraz vojska.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Oborožene sile · Poglej več »
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Ogrska · Poglej več »
Osebno ime
Osébno imé ali antroponím je beseda ali več besed, ki se uporabljajo za razlikovanje oz.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Osebno ime · Poglej več »
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Osmansko cesarstvo · Poglej več »
Pécs
Pécs (izg., tudi Pečuh-hrv. oz. Pečuj-srb.), je z okoli 150.000 prebivalci peto največje madžarsko mesto, zgrajeno na pobočjih hribovja Mecsek na jugozahodu države blizu meje s Hrvaško.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Pécs · Poglej več »
Perzija
Pêrzija je država, ki so jo stari Perzijci osnovali pod kraljem Ahemenom (okoli 700 do 675 pr. n. št.) iz vladarske rodbine Ahemenidov.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Perzija · Poglej več »
Petrovaradin
Petrovaradin (izvirno Петроварадин; Pétervárad, Peterwardein) je naselje v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Južnobačkega upravnega okraja.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Petrovaradin · Poglej več »
Piava
Piava (antično Plavis, italijansko Piave) je 220 km dolga reka v severovzhodni Italiji.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Piava · Poglej več »
Plemstvo
Plémstvo je družbeni sloj, ki uživa podedovane ali podeljene pravice in privilegije.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Plemstvo · Poglej več »
Podpolkovnik
Podpolkovnik (angleško lieutenant colonel, nemško Oberstleutnant) je visoki častniški čin.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Podpolkovnik · Poglej več »
Polk
Polk (angleško, nemško Regiment) je stalna vojaška formacija.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Polk · Poglej več »
Polkovnik
Polkovnik (Colonel; Oberst) je visoki častniški čin, ki po navadi poveljuje polku oz.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Polkovnik · Poglej več »
Poročnik
Poročnik je prvi častniški čin; v mornarici mu ustreza poročnik korvete.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Poročnik · Poglej več »
Postojna
Postojna (Adelsberg, Postumia) je upravno središče občine Postojna ter največje mesto oziroma najpomembnejše prometno in geografsko središče zgodovinske pokrajine Notranjske.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Postojna · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Red železne krone
Red železne krone trak odlikovanja Red železne krone (nemško Orden der Eisernen-Krone) je bilo visoko avstro-ogrsko vojaško odlikovanje.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Red železne krone · Poglej več »
Red leva in sonca
Civilna izdaja reda Red leva in sonca je perzijsko odlikovanje, ki ga je leta 1808 ustanovil Fath Ali Šah z namenom odlikovanja tujcev, ki so prispevali k razvoju Perzije; pozneje so odlikovanje razširili še na Perzijce.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Red leva in sonca · Poglej več »
Romunija
Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Romunija · Poglej več »
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Ruski imperij · Poglej več »
Samomor
Samomòr (tudi suicíd, latinsko sui caedere - ubiti samega sebe) je dejanje, s katerim človek sam namerno povzroči svojo smrt, oziroma si vzame življenje.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Samomor · Poglej več »
Sava
Sáva (hrv. in srb. Sava) je reka v Srednji in Jugovzhodni Evropi, desni pritok Donave, najdaljša reka v Sloveniji, po količini vode največji pritok Donave in drugi največji pritok po velikosti porečja (za Tiso).
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Sava · Poglej več »
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Slovenci · Poglej več »
Slovenija
Slovenija, uradno Republika Slovenija, je evropska država z zemljepisno lego na skrajnem severu Sredozemlja in na skrajnem jugu Srednje Evrope.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Slovenija · Poglej več »
Soča
Sóča je reka v zahodni Sloveniji in severni Italiji.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Soča · Poglej več »
Soška fronta
Soška fronta je bila del italijanskega bojišča 1. svetovne vojne.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Soška fronta · Poglej več »
Sremska Kamenica
Sremska Kamenica (izvirno Сремска Каменица, Srijemska Kamenica, Kamanc) je naselje v Srbiji, ki upravno spada pod Občino Petrovaradin; slednja pa je del Južnobačkega upravnega okraja.V Sremski Kamenici že od leta 1895 dalje policijska šola, v različnih obdobljih različno poimenovana.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Sremska Kamenica · Poglej več »
Stotnik
Stotnik (angleško Captain, nemško Hauptmann) je častniški čin; v mornarici mu ustreza naziv poročnik bojne ladje.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Stotnik · Poglej več »
Terezijanska vojaška akademija
Grad v Dunajskem Novem mestu s sedežem akademije Terezijanska vojaška akademija je vojaška akademija avstrijskih oboroženih sil, ki se nahaja v Dunajskem Novem mestu.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Terezijanska vojaška akademija · Poglej več »
Trdnjava
Tloris in prerez idealne trdnjave z različnimi deli in njimi povezani tehnični izrazi Trdnjava je splošni izraz za posebej močno utrjeno mesto z vojaško posadko za obrambo.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Trdnjava · Poglej več »
Umetić
Umetić je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Donji Kukuruzari Siško-moslavške županije.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Umetić · Poglej več »
Univerza v Zagrebu
Stavba rektorata in Pravne fakultete Univerze v Zagrebu. Univerza v Zagrebu je ena najstarejših univerz v Evropi, saj je bila prvič ustanovljena že 23. septembra 1669, ko je bil zagrebški jezuitski kolegij povzdignjen v univerzo, po ukinitvi jezuitskega reda pa je bila 1776 z ukazom Marije Terezije obnovljena kot kraljeva akademija znanosti.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Univerza v Zagrebu · Poglej več »
Vasja Klavora
Vasja Klavora, slovenski politik, poslanec, zgodovinar in kirurg, * 29. januar 1936, Ljubljana.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Vasja Klavora · Poglej več »
Vojaška taktika
Vojaška taktika je vojaška veda, ki se ukvarja z načini vojskovanja in postopki v bitki.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Vojaška taktika · Poglej več »
Vojaška zgodovina
Vojaška zgodovina je interdisciplinarna veda, ki združuje področji zgodovine in obramboslovja.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Vojaška zgodovina · Poglej več »
Vojaški red Marije Terezije
viteški križec vojaškega reda Marije Terezije Vojaški red Marije Terezije (Militär-Maria-Theresien-Orden) je bil vojaško odlikovanje Habsburške monarhije, Avstrijskega cesarstva in Avstro-Ogrske, ki je bil ustanovljen 18.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Vojaški red Marije Terezije · Poglej več »
Vojnozgodovinski zbornik
Vojnozgodovinski zbornik je revija s članki o vojni in vojaški zgodovini Slovenije.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Vojnozgodovinski zbornik · Poglej več »
Vrba na Koroškem
Pogled na Vrbsko jezero Središče Vrbe z igralnico Vrba na Koroškem (nemško Velden am Wörther See) je dvojezična občina z 9.000 prebivalci in letoviški kraj z okoli 2.100 prebivalci ob zahodni obali Vrbskega jezera, v upravnem okraju Beljak-dežela na Južnem Koroškem.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Vrba na Koroškem · Poglej več »
Vrbsko jezero
Vŕbsko jézero (nemško Wörthersee, nekdaj tudi Wörther See) je največje jezero na avstrijskem Koroškem.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Vrbsko jezero · Poglej več »
Zagreb
Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in Zagreb · Poglej več »
1. soška armada (Avstro-Ogrska)
1.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in 1. soška armada (Avstro-Ogrska) · Poglej več »
13. december
13.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in 13. december · Poglej več »
14. pehotni polk (Avstro-Ogrska)
14.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in 14. pehotni polk (Avstro-Ogrska) · Poglej več »
17. pehotni polk (Avstro-Ogrska)
17.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in 17. pehotni polk (Avstro-Ogrska) · Poglej več »
18. pehotna divizija (Avstro-Ogrska)
18.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in 18. pehotna divizija (Avstro-Ogrska) · Poglej več »
1856
1856 (MDCCCLVI) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in 1856 · Poglej več »
19. pehotna divizija (Avstro-Ogrska)
19.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in 19. pehotna divizija (Avstro-Ogrska) · Poglej več »
1920
1920 (MCMXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in 1920 · Poglej več »
2. soška armada (Avstro-Ogrska)
2.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in 2. soška armada (Avstro-Ogrska) · Poglej več »
23. maj
23.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in 23. maj · Poglej več »
27. pehotna divizija (Avstro-Ogrska)
27.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in 27. pehotna divizija (Avstro-Ogrska) · Poglej več »
3. armada (Avstro-Ogrska)
3.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in 3. armada (Avstro-Ogrska) · Poglej več »
4. armada (Avstro-Ogrska)
4.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in 4. armada (Avstro-Ogrska) · Poglej več »
5. armada (Avstro-Ogrska)
5.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in 5. armada (Avstro-Ogrska) · Poglej več »
51. pehotni polk (Avstro-Ogrska)
51.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in 51. pehotni polk (Avstro-Ogrska) · Poglej več »
52. pehotni polk (Avstro-Ogrska)
52.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in 52. pehotni polk (Avstro-Ogrska) · Poglej več »
6. korpus (Avstro-Ogrska)
6.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in 6. korpus (Avstro-Ogrska) · Poglej več »
8. korpus (Avstro-Ogrska)
8.
Novo!!: Svetozar Borojević von Bojna in 8. korpus (Avstro-Ogrska) · Poglej več »
Preusmerja sem:
Svetozar Boroevic von Bojna, Svetozar Boroević von Bojna, Svetozar Borojević.
