Odpri v Google MapsKazalo
30 odnosi: Afrika, Azija, Beneška republika, Darej I., Egipt, Evropa, Faraon, Ferdinand de Lesseps, Herodot, Kilometer, Kleopatra VII., Kontejnerska ladja, Konvoj, Ladijski prevoz, Ladijski vlačilec, Morje, Napoleon Bonaparte, Nil, Pilot (pomorstvo), Prekop, Ptolemajci, Ramzes II., Rdeče morje, Sredozemsko morje, Stari Egipt, Starorimska civilizacija, Visoka porta, 1 E5 m, 1859, 1869.
- Geografija Egipta
- Rdeče morje
Afrika
Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.
Poglej Sueški prekop in Afrika
Azija
Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.
Poglej Sueški prekop in Azija
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Poglej Sueški prekop in Beneška republika
Darej I.
Kip Dareja I. Velikega, najden leta 1972 Ahuramazdin znak (Britanski muzej, London). Darej I. Veliki (tudi Darij) (perzijsko داریوش Dâriûš, staroperzijsko Darajavauš, kar pomeni preprečevalec), perzijski kralj (šahinšah), * 549 pr. n. št., † november 486 pr.
Poglej Sueški prekop in Darej I.
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Poglej Sueški prekop in Egipt
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Sueški prekop in Evropa
Faraon
Posmrtna maska faraona Tutankamona Faraon je bil naziv za vladarja (kralja) v starem Egiptu.
Poglej Sueški prekop in Faraon
Ferdinand de Lesseps
Ferdinand Marie, vicomte de Lesseps, francoski diplomat in inženir, * 19. november 1805, † 7. december 1894.
Poglej Sueški prekop in Ferdinand de Lesseps
Herodot
Heródot, starogrški zgodovinar, * okoli 485 pr. n. št., Halikarnas, (sedaj Bodrum, Turčija), † okoli 420 pr. n. št., verjetno Atene ali Turioi, južna Italija.
Poglej Sueški prekop in Herodot
Kilometer
Kilometrski kamen nekdnaje železniške proge med Brezovico in Vrhniko Kilometer (okrajšava km) je enota za merjenje dolžine, enaka 1000 metrom (predpona »kilo-« v mednarodnem sistemu enot označuje 1000).
Poglej Sueški prekop in Kilometer
Kleopatra VII.
Kleopatra VII.
Poglej Sueški prekop in Kleopatra VII.
Kontejnerska ladja
Sodobna kontejenerska ladja Manjša kontejenrska ladja Kontejnerska ladja je vrsta tovorne ladje, ki vozi svoj tovor v obliki intermodalnih kontejnerjev.
Poglej Sueški prekop in Kontejnerska ladja
Konvoj
oklepnih vozil portugalske vojske Konvoj je skupina vozil (kateregakoli tipa, toda po navadi motornih vozil ali plovil), ki potujejo skupaj zaradi medsebojne podpore.
Poglej Sueški prekop in Konvoj
Ladijski prevoz
Supertanker za transport nafte Ládijski transpórt je prevoz ljudi in/ali tovora z barko, čolnom, jadrnico ali ladjo preko morja, oceana, jezera, prekopa (kanala) ali reke.
Poglej Sueški prekop in Ladijski prevoz
Ladijski vlačilec
Poljski vlačilec Ajaks Ladijski vlačilec (tudi remorker) je manjše plovilo, namenjeno vodenju oz.
Poglej Sueški prekop in Ladijski vlačilec
Morje
Morje Svetovni oceani: Tihi, Atlantski, Indijski, Severni in Južni Norveški fjord na poti proti Aaltu Mórje, ki ga lahko poimenujemo tudi svetovni ocean ali enostavno ocean, je povezano telo slane vode, ki pokriva več kot 70% zemeljske površine.
Poglej Sueški prekop in Morje
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Poglej Sueški prekop in Napoleon Bonaparte
Nil
250px Níl (prečrkovano an-nīl, staroegipčansko iteru, koptsko piaro ali fiaro) je reka v Severni Afriki in je dolgo veljal za najdaljšo reko na Zemlji, vendar so novejše meritve pokazale, da je Amazonka za okoli 100 km daljša od Nila.
Poglej Sueški prekop in Nil
Pilot (pomorstvo)
Pilot se z remorkerja vkrcava na ladjo Pilot je usposobljena in pooblaščena oseba praviloma v pristaniščih, ki pomaga ladji vpluti v pristanišče ali izpluti iz njega.
Poglej Sueški prekop in Pilot (pomorstvo)
Prekop
Kielski prekop Prekòp (sinonim kanál) je v zemeljsko površje izkopan širok, z vodo napolnjen jarek za plovno pot.
Poglej Sueški prekop in Prekop
Ptolemajci
Ptolemajska rodbina (starogrško, Ptolemaioi, slovensko Ptolemajci), včasih omenjeni tudi kot Lagidi (starogrško, Lagidai, po Lagu, Očetu Ptolemaja I.) so bili makedonska grška vladarska rodbina, ki je vladala v helenističnem obdobju Starega Egipta.
Poglej Sueški prekop in Ptolemajci
Ramzes II.
Ramzes II. (različno transliteriran kot Rameses ali Ramses, tudi Ramzes Veliki), tretji faraon Devetnajste egipčanske dinastije, ki je vladal od 1279 pr.
Poglej Sueški prekop in Ramzes II.
Rdeče morje
Rdeče morje je zaliv Indijskega oceana, ki leži med Afriko in Arabskim polotokom.
Poglej Sueški prekop in Rdeče morje
Sredozemsko morje
Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.
Poglej Sueški prekop in Sredozemsko morje
Stari Egipt
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.
Poglej Sueški prekop in Stari Egipt
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Sueški prekop in Starorimska civilizacija
Visoka porta
Visoka porta v turških časih Visoka porta leta 2006 Visoka porta (turško: bâb-i-âlî) ali samo porta je naziv, ki se je v evropskih diplomatskih krogih uporabljal za Osmansko cesarstvo in divan (državni svet), pisarno velikega vezirja ali vlado Osmanskega cesarstva.
Poglej Sueški prekop in Visoka porta
1 E5 m
Za lažjo primerjavo različnih redov velikosti je na tej strani nekaj dolžin in višin od 105 metrov (100 km) do 106 m (1000 km).
Poglej Sueški prekop in 1 E5 m
1859
1859 (MDCCCLIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Sueški prekop in 1859
1869
1869 (MDCCCLXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Sueški prekop in 1869
Glej tudi
Geografija Egipta
Rdeče morje
Prav tako znan kot Sueški kanal.