Odpri v Google MapsKazalo
36 odnosi: Afrodita, Ares, Artemida, Četrtek, Baker, Bazalt, Ceh, Citadela, Diana, Freyja, Grki, Jupiter (mitologija), Kerikej, Kositer, Kronos, Mars, Nedelja, Peščenjak, Petek, Požar, Ponedeljek, Rea, Saturn (mitologija), Saturnalije, Sighișoara, Sobota, Sonce, Srebro, Sreda, Starorimska civilizacija, Svinec, Torek, Transilvanija, Venera (mitologija), Zevs, Zlato.
- Sighișoara
Afrodita
Afrodite'' Afroditin kip Afrodita je v grški mitologiji boginja ljubezni, lepote, spolnega poželenja in zaščitnica zaljubljencev.
Poglej Stolpna ura, Sighișoara in Afrodita
Ares
Ares je bil v grški mitologiji bog vojne in bojnega polja.
Poglej Stolpna ura, Sighișoara in Ares
Artemida
Kip Artemide Ruševine templja, posvečenega Artemidi, v Jordaniji Artémida (starogrško /imenovalnik/: Ártemis, /rodilnik/: Artémidos) spada med dvanajst velikih bogov v grški mitologiji.
Poglej Stolpna ura, Sighișoara in Artemida
Četrtek
Četŕtek je dan v tednu med sredo in petkom.
Poglej Stolpna ura, Sighișoara in Četrtek
Baker
Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.
Poglej Stolpna ura, Sighișoara in Baker
Bazalt
Bazalt Bazált je pogosta siva do črna bazična ekstruzivna magmatska kamnina.
Poglej Stolpna ura, Sighișoara in Bazalt
Ceh
Ceh je bilo obrtno stanovsko in socialno združenje, ki je bilo značilno za obdobje srednjega veka.
Poglej Stolpna ura, Sighișoara in Ceh
Citadela
Citadela (iz italijanske besede cittadella) je trdnjava, ki je bila zgrajena za potrebe obrambe mesta oz.
Poglej Stolpna ura, Sighișoara in Citadela
Diana
Diana, bronasti kip iz konca 1. stoletja n. št. Diana (latinsko Diana, po latinski besedi diviana - sijoča) je v rimski mitologiji boginja svetlobe, zlasti mesečine, svobodne narave, divjadi, lova, zaščitnica poroda in devištva, ter državna boginja Latinov.
Poglej Stolpna ura, Sighișoara in Diana
Freyja
Johannesa Gehrtsa Freya je bila v nordijski mitologiji boginja plodnosti, ljubezni, spolnosti, pa tudi vojne, prerokb in privlačnosti in je bila ena ob najbolj priljubljenih boginj.
Poglej Stolpna ura, Sighișoara in Freyja
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Stolpna ura, Sighișoara in Grki
Jupiter (mitologija)
Bronasti kip Jupitra iz regije Treviso Jupiter je v rimski mitologiji bog neba in grmenja, vrhovni bog rimskega panteona, zasedal je isto mesto kot Zevs v grški.
Poglej Stolpna ura, Sighișoara in Jupiter (mitologija)
Kerikej
Kerikej Kerikej (☤) (lat. caduceus, grško κηρύκειον) ali Hermesova palica je kratka prerokova palica, prepletena z dvema kačama v obliki dvojne vijačnice, včasih okrašena s krili.
Poglej Stolpna ura, Sighișoara in Kerikej
Kositer
Kositer ali cin je kemični element s simbolom Sn (iz) in atomsko številko 50.
Poglej Stolpna ura, Sighișoara in Kositer
Kronos
V grški mitologiji je bil Kron ali Kronos (iz grščine Κρόνος, Krónoς) vodja in najmlajši iz prve generacije Titanov, božjih potomcev Urana, nebo in Gaje, zemlja.
Poglej Stolpna ura, Sighișoara in Kronos
Mars
Mars (tudi Rdeči planet) je četrti planet od Sonca v Osončju in sedmi po velikosti.
Poglej Stolpna ura, Sighișoara in Mars
Nedelja
Nedélja je dan v tednu med soboto in ponedeljkom.
Poglej Stolpna ura, Sighișoara in Nedelja
Peščenjak
Rezana plošča iz peščenjaka Peščenjak je klastična sedimentna kamnina, sestavljena predvsem iz silikatnih zrnc velikosti peska (0,0625 do 2 mm).
Poglej Stolpna ura, Sighișoara in Peščenjak
Petek
Pétek je dan v tednu med četrtkom in soboto.
Poglej Stolpna ura, Sighișoara in Petek
Požar
Zapužah, 11. april, 2007 - protipožarni zid je preprečil širjenje požara na sosednje stavbe. Požár je nenadzorovano širjenje ognja v prostoru ali v naravi.
Poglej Stolpna ura, Sighișoara in Požar
Ponedeljek
Ponedéljek je dan v tednu med nedeljo in torkom.
Poglej Stolpna ura, Sighișoara in Ponedeljek
Rea
Upodobitev Ree iz leta 1888 Rea (gr. Rheía, lat. Rhea) je v grški mitologiji hči Urana in Gaje in ena od dvanajstih titanov.
Poglej Stolpna ura, Sighișoara in Rea
Saturn (mitologija)
Saturn (latinsko: Sāturnus) je bil bog v starorimski religiji in lik v rimski mitologiji.
Poglej Stolpna ura, Sighișoara in Saturn (mitologija)
Saturnalije
Saturnalije so bile starodavni rimski praznik v čast boga Saturna, ki je potekal 17.
Poglej Stolpna ura, Sighișoara in Saturnalije
Sighișoara
Sighișoara (nemško Schäßburg, madžarsko Segesvár, latinsko Castrum Sex) je mesto ob reki Târnava Mare v okrožju Mureș v Romuniji, v zgodovinski regiji Transilvanija.
Poglej Stolpna ura, Sighișoara in Sighișoara
Sobota
Sobóta je dan v tednu med petkom in nedeljo.
Poglej Stolpna ura, Sighișoara in Sobota
Sonce
Sonce je osrednja točka našega Osončja.
Poglej Stolpna ura, Sighișoara in Sonce
Srebro
Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega, ki izhaja iz proto-indoevropskega ''h₂erǵ'': "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47.
Poglej Stolpna ura, Sighișoara in Srebro
Sreda
Sréda je dan v tednu med torkom in četrtkom.
Poglej Stolpna ura, Sighișoara in Sreda
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Stolpna ura, Sighișoara in Starorimska civilizacija
Svinec
Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.
Poglej Stolpna ura, Sighișoara in Svinec
Torek
Tôrek je dan v tednu med ponedeljkom in sredo.
Poglej Stolpna ura, Sighișoara in Torek
Transilvanija
Zemljevid Romunije s Transilvanijo. Regije Banat, Crișana in Maramureș občasno dodajajo Transilvaniji Transilvanija (tudi Sedmograška ali Erdeljsko, romunsko Transilvania oziroma Ardeal, madžarsko Erdély, romsko Ardyalo, nemško Siebenbürgen) je pokrajina, ki zavzema zahodni in osrednji del današnje Romunije.
Poglej Stolpna ura, Sighișoara in Transilvanija
Venera (mitologija)
Emoni v 2. stoletju; danes del zbirke Mestnega muzeja Ljubljana Venera je bila v boginja katere funkcije so zajemale ljubezen, lepoto, željo, spol, plodnost, blaginjo in zmago.
Poglej Stolpna ura, Sighișoara in Venera (mitologija)
Zevs
Zevs (Zeús - nebo, dan) je v grški mitologiji poglavar vseh bogov, bog neba in nevihte.
Poglej Stolpna ura, Sighișoara in Zevs
Zlato
Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.
Poglej Stolpna ura, Sighișoara in Zlato