Hitreje kot brskalnik!
41 odnosi: Ahat, Altaj, Baker, Bronasta doba, Carigrad, Dinastija Čing, Donava, Dvogrba kamela, Ekosistem, Evrazijska stepa, Harran, Hipokrat, Holocen, Indoevropski jeziki, Irkutsk, Kasij Dion, Konstantinopel, Kremen, Lazurni kamen, Mezopotamija, Neandertalec, Nefrit, Neolitska revolucija, Parti, Pliocen, Puščava, Rusija, Sibirija, Spinel, Srbija, Sredozemlje, Starorimska civilizacija, Sumerija, Svilna pot, Tarimska kotlina, Terakota, Tihi ocean, Topografija, Turkiz, Uralsko gorovje, Vinčanska kultura.
Ahat
Ahát je mineral in hkrati tudi poldragi kamen različnih barv.
Novo!!: Stepska pot in Ahat · Poglej več »
Altaj
Jezero Kučerla v Altaju. Gora Beluha. Gorovje Altaj je gorovje v Srednji in Vzhodni Aziji, na območju kjer se združijo Rusija, Kitajska, Mongolija in Kazahstan in kjer imata povirja reki Irtiš in Ob.
Novo!!: Stepska pot in Altaj · Poglej več »
Baker
Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.
Novo!!: Stepska pot in Baker · Poglej več »
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Novo!!: Stepska pot in Bronasta doba · Poglej več »
Carigrad
Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.
Novo!!: Stepska pot in Carigrad · Poglej več »
Dinastija Čing
Dinastija Čing (v tuji literaturi večinoma Qing), znana tudi kot dinastija Mandžu, je bila zadnja vladajoča dinastija Kitajske.
Novo!!: Stepska pot in Dinastija Čing · Poglej več »
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Novo!!: Stepska pot in Donava · Poglej več »
Dvogrba kamela
Dvogrba ali baktrijska kamela (znanstveno ime Camelus bactrianus) je velik sodoprsti kopitar, ki izvira iz Azije.
Novo!!: Stepska pot in Dvogrba kamela · Poglej več »
Ekosistem
Ekosistem je ekološki sistem v ekosferi, zemeljski plasti, ki jo tvorijo vsi organizmi in deli neživega okolja, s katerimi so povezani.
Novo!!: Stepska pot in Ekosistem · Poglej več »
Evrazijska stepa
Evrazijska stepa, ki jo imenujejo tudi Velika stepa ali preprosto Stepa, je obsežna stepska ekoregija travišča, savana in makija zmernega pasu Evrazije.
Novo!!: Stepska pot in Evrazijska stepa · Poglej več »
Harran
Harran je mesto in pokrajina v provinci Şanlıurfa v jugovzhodni Turčiji, znan tudi kot Carrhae.
Novo!!: Stepska pot in Harran · Poglej več »
Hipokrat
Hipókrat s Kósa (grško Ιπποκράτης: Ippokrátes), grški antični zdravnik, * okoli 460 pr. n. št., egejski otok Kos, Grčija, † okoli 380 pr. n. št., Larisa, Tesalija, Grčija.
Novo!!: Stepska pot in Hipokrat · Poglej več »
Holocen
Holocen je geološka doba, ki se je začela približno 11.500 koledarskih let pred sedanjostjo (okrog 9500 pr. n. št.) in se nadaljuje do danes.
Novo!!: Stepska pot in Holocen · Poglej več »
Indoevropski jeziki
Izraz indoevropski jeziki označuje jezike, razširjene od Evrope do Indije.
Novo!!: Stepska pot in Indoevropski jeziki · Poglej več »
Irkutsk
Irkutsk je največje mesto in upravno središče Irkutske oblasti.
Novo!!: Stepska pot in Irkutsk · Poglej več »
Kasij Dion
Kasij Dion Kokejan (starogrško Δίων ò Κάσσιος, latinsko Lucius Cassius Dio Cocceianus), rimski zgodovinar, avtor Rimske zgodovine (Ρομαικε ιστοριa) v 80 knjigah, v katerih je po 22 letih preučevanja opisal dogajanje od Enejevega prihoda v Italijo do smrti Septimija Severja, * okoli 155, † okoli 235.
Novo!!: Stepska pot in Kasij Dion · Poglej več »
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Novo!!: Stepska pot in Konstantinopel · Poglej več »
Kremen
Prelomljeni kremen Kremen (tudi kremenjak, kremenica in silicit, glede na namen pa kresilni kamen), je trd okrasni mineral, ki ima trdoto 7.
Novo!!: Stepska pot in Kremen · Poglej več »
Lazurni kamen
Lapis lazuli (/ ˈlæpɪs ˈlæzjʊli, -laɪ /) ali na kratko lapis je globoko modra metamorfna kamnina, ki se uporablja kot poldragi kamen, ki je bil že od antike cenjen zaradi svoje intenzivne barve.
Novo!!: Stepska pot in Lazurni kamen · Poglej več »
Mezopotamija
Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.
Novo!!: Stepska pot in Mezopotamija · Poglej več »
Neandertalec
Neandertalec je oblika človečnjaka, ki se je pojavila vzporedno s pokončnim človekom pred približno 150.000 leti.
Novo!!: Stepska pot in Neandertalec · Poglej več »
Nefrit
Nefrit je vrsta s kalcijem, magnezijem in železom bogatih amfibolnih mineralov tremolita ali aktinolita, katerih agregati tvorijo tudi eno od oblik azbesta.
Novo!!: Stepska pot in Nefrit · Poglej več »
Neolitska revolucija
Neolitska revolucija je pojem, ki se nanaša na prvo poljedelsko revolucijo – na popolnoma spremenjen način življenja, saj so se lovci in nabiralci začeli ukvarjati s poljedelstvom, kar jim je omogočilo stalno naselitev.
Novo!!: Stepska pot in Neolitska revolucija · Poglej več »
Parti
Parti je bilo iransko ljudstvo, ki je v 1.
Novo!!: Stepska pot in Parti · Poglej več »
Pliocen
Epoha Pliocen (simbol PO)) je obdobje v geoloških zgodovini Zemlje, ki se razteza od 5.333 do 2,58 milijonov let pred sedanjostjo.. To je druga in najmlajši doba obdobja neogen v kenozojski eri. Pliocen sledi epohi miocen, nato sledi doba pleistocena. Pred revizijo Geološke časovne lestvice v letu 2009, ki je postavljena na osnovi 4 zadnjih večjih poledenitev znotraj pleistocena, je bila v pliocen vključena tudi faza gelasij, ki je trajala od 2.588 do 1.806 milijonov let pred sedanjostjo in je sedaj vključena v pleistocen. Kot pri drugih starejših geoloških obdobjih, so geološke plasti, ki določajo začetek in konec dobro označene, vendar so natančni datumi začetka in konca dobe nekoliko negotovi. Meje, ki opredeljujejo pliocen niso določene na zlahka identificiranem svetovnem dogodku, temveč na regionalnih mejah med toplejšim miocenom in relativno hladnejšem pliocenu. Zgornja meja je bila določena na začetku te pleistocenske poledenitve. V pliocenu se je morje skoraj v celoti umaknilo z današnjega ozemlja Slovenije.
Novo!!: Stepska pot in Pliocen · Poglej več »
Puščava
Maroku, Afrika Puščava Atacama Puščáva je površinska oblika ali pokrajina, ki prejme zelo malo padavin, torej izjemno suho območje z redkimi oblikami življenja.
Novo!!: Stepska pot in Puščava · Poglej več »
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Novo!!: Stepska pot in Rusija · Poglej več »
Sibirija
Sibirija (v tatarščini pomeni »speča dežela«) je obsežna geografska regija, ki sestavlja vso severno Azijo, od gorovja Ural na zahodu do Tihega oceana v vzhod.
Novo!!: Stepska pot in Sibirija · Poglej več »
Spinel
Spinel je magnezijev aluminijev oksid MgAl2O4 in eden od mineralov iz obsežne spinelne skupine.
Novo!!: Stepska pot in Spinel · Poglej več »
Srbija
Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).
Novo!!: Stepska pot in Srbija · Poglej več »
Sredozemlje
Satelitska slika Sredozémlje ali Mediterán (etimološko sredi zemlje) je ime velike regije okrog Sredozemskega morja in tudi skupno ime za dežele okrog njega.
Novo!!: Stepska pot in Sredozemlje · Poglej več »
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Novo!!: Stepska pot in Starorimska civilizacija · Poglej več »
Sumerija
Sumerija je najstarejša znana civilizacija, nahaja se na jugu nekdanje Mezopotamije (danes jugovzhodni Irak), nastala je v obdobju bakrene oz.
Novo!!: Stepska pot in Sumerija · Poglej več »
Svilna pot
Dunhuang Svilna pot ali svilna cesta je mreža medsebojno povezanih trgovskih poti Azije (Vzhodne, Južne in Zahodne Azije) z območjem Sredozemlja, Severne, Severozahodne Afrike in Evrope.
Novo!!: Stepska pot in Svilna pot · Poglej več »
Tarimska kotlina
Tarimska kotlina' je endoreična kotlina na severozahodu Kitajske, ki zavzema površino približno 1.020.000 km².
Novo!!: Stepska pot in Tarimska kotlina · Poglej več »
Terakota
Terakota (italijansko terracotta – 'pečena zemlja', iz latinščine terra cocta) je vrsta lončenine, glazirana ali neglazirana keramika na osnovi gline, ko je žgano telo porozno.
Novo!!: Stepska pot in Terakota · Poglej več »
Tihi ocean
Tíhi oceán, znan tudi kot Pacífiški oceán ali Pacífik (iz španske besede Pacífico, ki pomeni miren, spokojen) je največje vodno telo na svetu, saj s 165,2 milijoni km² pokriva kar tretjino površine Zemlje.
Novo!!: Stepska pot in Tihi ocean · Poglej več »
Topografija
topografskih kartah Topografíja je predvsem geografski pojem, ki se nanaša na opisovanje in preučevanje Zemljinih površinskih značilnosti oziroma fizičnogeografskih značilnosti, kot so višina, nagib in slemenitev.
Novo!!: Stepska pot in Topografija · Poglej več »
Turkiz
Turkiz je neprozoren modrozelen fosfatni mineral s primesmi bakra in aluminija s kemijsko formulo CuAl6(PO4)4(OH)8•4H2O.
Novo!!: Stepska pot in Turkiz · Poglej več »
Uralsko gorovje
Topografski zemljevid Rusije; Uralsko gorovje je ozka črta sredi nižine na zahodu Rusije Uralsko gorovje, tudi samo Ural, je staro gorovje v Rusiji in Kazahstanu, ki se razprostira približno 2500 km od severa proti jugu, od obale Arktičnega oceana, skozi zahodno Rusijo do izvira reke Ural na severovzhodu Kazahstana, geološko pa je del iste gorske verige še otočje Nova dežela na severu.
Novo!!: Stepska pot in Uralsko gorovje · Poglej več »
Vinčanska kultura
Področje nekdanje vinčanske kulture Figurina iz Vinče Vinčanska kultura, znana tudi kot turdaška kultura ali turdaško-vinčanska kultura, je neolitska arheološka kultura v srednji in jugovzhodni Evropi, datirana v obdobje 5700–4500 pr.
Novo!!: Stepska pot in Vinčanska kultura · Poglej več »
