Kazalo
42 odnosi: Angleščina, Baltoslovanski jeziki, Bizantinsko cesarstvo, Bolgarija, Cerkvenoslovanščina, Cirilica, Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, Franc Miklošič, Franki, Glagolica, Jernej Kopitar, Južnoslovanski jeziki, Karantanija, Kneževina, Knez, Knjižni jezik, Makedonščina, Makedonija (regija), Misijonar, Modest, Moravska, Nemščina, Otto Kronsteiner, Pisava, Pokristjanjevanje Alpskih Slovanov, Rastislav, Ruščina, Salzburg, Slovaška, Slovani, Slovanski jeziki, Solun, Srbščina, Starovzhodnoslovanščina, Sveta Ciril in Metod, Sveto pismo, Terminologija, Velikomoravska, Vzhodna Evropa, 846, 870, 9. stoletje.
- Srednjeveški jeziki
- Zgodovina Makedonije
Angleščina
Angléščina je zahodnogermanski jezik, ki izvira iz Anglije.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Angleščina
Baltoslovanski jeziki
baltoslovanski jeziki Baltoslovanski jeziki so veja indoevropske družine jezikov, v katero spadajo baltski in slovanski jeziki.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Baltoslovanski jeziki
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Bizantinsko cesarstvo
Bolgarija
Republika Bolgarija je republika v jugovzhodni Evropi.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Bolgarija
Cerkvenoslovanščina
Zgled zapisa v sodobni cerkvenoslovanščini (Luka 20:20-26) Cerkvénoslovánščina (rusko церковнославя́нский язы́к) je liturgični jezik bolgarske, ruske, srbske pravoslavne cerkve in drugih slovanskih pravoslavnih cerkva.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Cerkvenoslovanščina
Cirilica
Novgoroda Cirílica je abecedna pisava, ki jo za zapis uporablja sedem slovanskih jezikov (bolgarski, makedonski, srbski, ruski, beloruski, ukrajinski in rusinski), do nedavnega pa tudi mongolščina, moldavščina v Transnistriji ter vrsta neslovanskih jezikov na ozemlju Ruske federacije in nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Cirilica
Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem
Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, od začetkov do leta 1942, ki je izšla pod izvirnim nemškim naslovom Enzyklopädie der slowenischen Kulturgeschichte in Kärnten/Koroška, Von den Anfängen bis 1942, je enciklopedijsko delo koroško slovenskih izdajateljev Katje Sturm-Schnabl in Bojana-Ilije Schnabla.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem
Franc Miklošič
Franc vitez pl. Miklošič, slovenski filolog, jezikoslovec in slavist, * 20. november 1813, Radomerščak pri Ljutomeru, Štajerska, Avstrijsko cesarstvo (današnja Slovenija), † 7. marec 1891, Dunaj, Avstro-Ogrska (danes Avstrija).
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Franc Miklošič
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Franki
Glagolica
Glagólica je pisava, ki si jo je za pisanje v slovanskih jezikih v 9. stoletju izmislil Ciril (s pravim imenom Konstantin), ko je skupaj z bratom Metodom začel širiti krščansko vero med Slovani na Balkanskem polotoku.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Glagolica
Jernej Kopitar
link.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Jernej Kopitar
Južnoslovanski jeziki
bolgarščina Južnoslovanski jeziki skupaj z vzhodnoslovanskimi in zahodnoslovanskimi jeziki sestavljajo skupino slovanskih jezikov.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Južnoslovanski jeziki
Karantanija
Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko *Korǫtanъ) je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Karantanija
Kneževina
Kneževína je ozemeljska upravno-politična enota, ki ji načeluje knez.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Kneževina
Knez
Knez (lat. princeps, dux, comes, nem. fürst, rusko князь (knjaz); ženska oblika kneginja - княгиня (knjaginja)) je označitev za vodjo večje plemenske ali ozemeljske enote (npr. kneževine), pa tudi vladarski ali plemiški naziv, ki se v romanskih jezikih in angleščini prevaja kot princ.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Knez
Knjižni jezik
Knjížni jêzik ali standardni jezik je najvišja socialna zvrst jezika z natančno določenimi pravili, predpisanimi v slovnici, slovarju, pravopisu in pravorečju.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Knjižni jezik
Makedonščina
Makedonščina (македонски, makedonski) je južnoslovanski jezik, ki se govori v Severni Makedoniji, severni Grčiji (Egejska Makedonija), jugozahodni Bolgariji (Pirinska Makedonija) in jugovzhodni Albaniji (Mala Prespa).
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Makedonščina
Makedonija (regija)
Makedonija je zemljepisna in zgodovinska regija Balkanskega polotoka v jugovzhodni Evropi.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Makedonija (regija)
Misijonar
Misijonar je oseba, ki širi krščansko vero med nekristjani, v katoliški cerkvi zlasti duhovnik ali redovnik.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Misijonar
Modest
Modest je moško osebno ime.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Modest
Moravska
Moravska (latinsko Moravia, češko in slovaško Morava, nemško Mähren) je zgodovinska pokrajina Češke republike (prej tudi Avstro-Ogrske oz. Avstrijskega cesarstva).
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Moravska
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Nemščina
Otto Kronsteiner
Otto Kronsteiner, avstrijski slavist, jezikoslovec, imenoslovec, zgodovinar, * 7. december 1938, Losenstein, Zgornja Avstrija, Tretji rajh (sedaj Avstrija), † 26. oktober 2023, Samerberg, Zgornja Bavarska, Nemčija.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Otto Kronsteiner
Pisava
logografska pisava) Pisáva je grafična predstavitev elementov jezika in stavkov z uporabo grafemov.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Pisava
Pokristjanjevanje Alpskih Slovanov
Pokristjanjevanje Alpskih Slovanov se je začelo v 9.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Pokristjanjevanje Alpskih Slovanov
Rastislav
Rastislav je moško osebno ime.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Rastislav
Ruščina
Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Ruščina
Salzburg
Pogled na mesto iz trdnjave Panorama Altstadta s trdnjavo in Kapuzinerberg Trdnjava Hohensalzburg Pogled na mesto iz Gersberga Salzburg (avstrobavarsko Soizbuag, zastarelo slovensko tudi Solnograd) je prestolnica istoimenske avstrijske zvezne dežele in obenem kot največje mesto v njej tudi edino s posebnim statutom.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Salzburg
Slovaška
Slovaška, uradno imenovana Slovaška republika (slovaško Slovenská republika), je celinska republika v Srednji Evropi, ki meji na severozahodu s Češko, na severu s Poljsko, na vzhodu z Ukrajino, na jugu z Madžarsko in na zahodu z Avstrijo.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Slovaška
Slovani
Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Slovani
Slovanski jeziki
Družina indoevropskih jezikov Slovanski jeziki Slovánski jezíki so del jezikovne družine indoevropskih jezikov.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Slovanski jeziki
Solun
Solun ali Tesalonika (ali krajše) je drugo največje mesto v Grčiji, z nekaj več kot milijonom prebivalcev v svojem metropolitanskem območju in glavno mesto geografske regije Makedonija, upravne regije Osrednja Makedonija in decentralizirane uprave Makedonije in Trakije.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Solun
Srbščina
Srbščina (srbsko српски језик, srpski jezik) je južnoslovanski jezik.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Srbščina
Starovzhodnoslovanščina
Stárorúščina (ustreznejše je poimenovanje starovzhodnoslovanščina) je oznaka za splošni jezik vzhodnih Slovanov v času od 7.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Starovzhodnoslovanščina
Sveta Ciril in Metod
Sveti Ciril in Metod Sveta Ciril in Metod sta bila bizantinska misijonarja, ki sta najbolj znana po pokristjanjevanju Slovanov.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Sveta Ciril in Metod
Sveto pismo
Naslovnica Dalmatinove BiblijeDalmatinovem prevodu celotnega Svetega pisma Sveto pismo ali Biblija (iz starogrške besede: biblia, kar pomeni knjige) je sveta knjiga krščanstva.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Sveto pismo
Terminologija
Terminologija ali izrazoslovje lahko označuje strokovno ali specializirano izrazje določenega področja ali besedila, lahko pa se nanaša na terminološko vedo kot vejo jezikoslovja, ki se ukvarja s strokovnimi izrazi.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Terminologija
Velikomoravska
Svetopolka I. Velikomóravska (latinsko Moravia Magna) je bila slovanska država, ki je med letom 833 in zgodnjim 10. stoletjem obstajala na ozemlju današnje Moravske (del Češke) in Slovaške.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Velikomoravska
Vzhodna Evropa
Evrope s poudarkom na vzhodnem delu celine Vzhodna Evropa je vzhodni del evropske celine.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in Vzhodna Evropa
846
846 (DCCCXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in 846
870
870 (DCCCLXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in 870
9. stoletje
1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 6. stoletje | 7. stoletje | 8. stoletje | 9.
Poglej Stara cerkvena slovanščina in 9. stoletje
Glej tudi
Srednjeveški jeziki
Zgodovina Makedonije
Prav tako znan kot Staro cerkveno slovansko, Starocerkvena slovanščina, Starocerkvenaslovanščina, Stárocerkvénoslovánščina, Staroslovanščina.