Kazalo
55 odnosi: Čas, Čedadski rokopis, Balada, Bavarska, Beowulf, Božanska komedija, Brižinski spomeniki, Celovški rokopis, Dante Alighieri, Don Kihot, Dramatika, Ep, Fevdalizem, François Villon, France Prešeren, Francoščina, Francozi, Franki, Italijanščina, Književnost, Kralj Artur, Kratka proza, Krščanstvo, Krst pri Savici, Latinščina, Likovna umetnost, Ljudsko slovstvo, Mirakel, Misterij, Moraliteta, Nemščina, Pasijon, Pesem o Igorjevem pohodu, Pesem o Nibelungih, Pesem o Rolandu, Pismenstvo, Plemstvo, Protestantizem, Renesansa, Ruščina, Saga (pripoved), Skandinavija, Slovenščina, Slovenci, Sonet, Srednjeveška umetnost, Srednji vek, Stara angleščina, Starogorski rokopis, Stiški rokopis, ... Razširi indeks (5 več) »
- Literarna zgodovina
- Srednjeveška kultura
Čas
Čás je v fiziki intenzivna količina, ki kaže na to, da dogodki sledijo drug drugemu.
Poglej Srednjeveška književnost in Čas
Čedadski rokopis
Čedadski rokopis tudi Černjejski ali Beneškoslovenski rokopis je shranjen v Arheološkem muzeju v Čedadu v Italiji.
Poglej Srednjeveška književnost in Čedadski rokopis
Balada
Balada je srednje dolga lirsko-epska pesnitev, ki po navadi obravnava kakšen nenavaden dogodek.
Poglej Srednjeveška književnost in Balada
Bavarska
Okrožja na Bavarskem Svobodna dežela Bavarska (nemško) s površino 70.553 km² je površinsko največja in obenem najjužnejša zvezna dežela in geografska regija današnje Nemčije, medtem ko je s 13 milijoni prebivalcev (2019) številčno druga največja (za Severnim Porenjem - Vestfalijo).
Poglej Srednjeveška književnost in Bavarska
Beowulf
Prva stran pesnitve Beowulf (staroangleško Bēowulf) je naslov staroangleške epske pesnitve, ki po edini ohranjeni kopiji rokopisa Nowell Codex izvira iz časa med 8.
Poglej Srednjeveška književnost in Beowulf
Božanska komedija
Božanska komedija (italijansko La divina commedia) je versko-alegorični ep, ki ga je napisal italijanski pesnik Dante Alighieri.
Poglej Srednjeveška književnost in Božanska komedija
Brižinski spomeniki
Začetek II. brižinskega spomenika, ki je najdaljši in tudi najbolj znan:"Etjè bi det naš ne səgréšil, tè u weki jèmu bè žíti,..." Brižinski spomeniki so najstarejši znani ohranjeni zapisi v slovenščini in najstarejši latinični zapis v katerem koli slovanskem jeziku.
Poglej Srednjeveška književnost in Brižinski spomeniki
Celovški rokopis
Rateški rokopis Cerkev sv. Tomaža v Ratečah Celovški rokopis (tudi Rateški rokopis) je eden najzgodnejših jezikovnih spomenikov v slovenskem jeziku.
Poglej Srednjeveška književnost in Celovški rokopis
Dante Alighieri
Dante Alighieri, italijanski pesnik, * maj/junij 1265, Firence, Italija, † 13./14. september 1321, Ravenna, Italija.
Poglej Srednjeveška književnost in Dante Alighieri
Don Kihot
Doréjeva ilustracija št. 1 za roman Don Kihot (1863) Ilustracija Don Kihota (Knjiga 1, Poglavje 52), 1848 Bistroumni plemič Don Kihot iz Manče (izvirno špansko El Ingenioso Hidalgo Don Quijote de la Mancha) ali krajše Don Kihot je roman španskega pisatelja Miguela de Cervantesa.
Poglej Srednjeveška književnost in Don Kihot
Dramatika
Dramátika je samostojna knjižna zvrst, ki se od drugih (lirike in epike) loči po tem, da ne vsebuje notranjih doživetij junakov (čustev, razmišljanj, doživljanje dogodkov ipd.) in ne vsebuje opisa kraja in časa dogajanja, ampak je omejena samo na samogovor (monolog), dvogovor (dialog) ali mnogogovor (polilog).
Poglej Srednjeveška književnost in Dramatika
Ep
Ép (grš. επoς / épos/, beseda; πoιεo /poiéo/, pesnim) je najobsežnejša pripovedna pesnitev.
Poglej Srednjeveška književnost in Ep
Fevdalizem
Fevdalízem (iz besede fevd) predstavlja množico institucij, ki formirajo in urejajo različne obveznosti med enim svobodnim človekom, imenovanim "vazal" in drugim svobodnim človekom, imenovanim "gospod".
Poglej Srednjeveška književnost in Fevdalizem
François Villon
François Villon (pravo ime François de Montcorbier), francoski, pesnik, * okoli 1431, Pariz, † okoli 1463.
Poglej Srednjeveška književnost in François Villon
France Prešeren
France Prešeren, slovenski pesnik, * 3. december 1800, Vrba, † 8. februar 1849, Kranj.
Poglej Srednjeveška književnost in France Prešeren
Francoščina
Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Srednjeveška književnost in Francoščina
Francozi
Francozi so evropski narod, ki danes večinoma živi v Franciji.
Poglej Srednjeveška književnost in Francozi
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Poglej Srednjeveška književnost in Franki
Italijanščina
Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.
Poglej Srednjeveška književnost in Italijanščina
Književnost
Stare knjige Knjižévnost ali literatúra, slóvstvo označuje poseben način komunikacije, ki ga prepoznavamo po oznakah njegovih specifičnih oblik, npr.
Poglej Srednjeveška književnost in Književnost
Kralj Artur
Upodobitev kralja Arturja Kralj Artur je bil izmišljen britanski kralj in pomemben lik v britanski bajeslovni zgodovini.
Poglej Srednjeveška književnost in Kralj Artur
Kratka proza
Kratka proza je kratka pripovedna vrsta oz.
Poglej Srednjeveška književnost in Kratka proza
Krščanstvo
Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.
Poglej Srednjeveška književnost in Krščanstvo
Krst pri Savici
Uvod Krsta pri Savici Krst pri Savici je obsežna epsko-lirska pesnitev, ki jo je v drugi polovici leta 1835 napisal slovenski romantični pesnik France Prešeren.
Poglej Srednjeveška književnost in Krst pri Savici
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Srednjeveška književnost in Latinščina
Likovna umetnost
Likovna umetnost.
Poglej Srednjeveška književnost in Likovna umetnost
Ljudsko slovstvo
''Ljudske pesmi'', zapisal Andrej Smole v 1830-ih Ljudsko slovstvo (tudi Ustno slovstvo) je skupen izraz za ljudsko pripovedništvo in ljudsko pesništvo, ki se je razvijalo od nekdaj do sredine 18. stoletja (in zopet med 2. svetovno vojno).
Poglej Srednjeveška književnost in Ljudsko slovstvo
Mirakel
Mirakel (lat. miraculum, čudež) je srednjeveško dramsko delo, ki obravnava snov iz legend.
Poglej Srednjeveška književnost in Mirakel
Misterij
Misterij (lat. ministerium, služba) je srednjeveško dramsko delo, ki obravnava snov iz svetega pisma.
Poglej Srednjeveška književnost in Misterij
Moraliteta
Moraliteta (lat. moralitas, nravnost) je srednjeveško alegorično dramsko delo s poučno vsebino.
Poglej Srednjeveška književnost in Moraliteta
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Srednjeveška književnost in Nemščina
Pasijon
Pasijon (iz latinske besede passio - »trpljenje«) je v zahodni krščanski liturgiji popis Jezusovega trpljenja in smrti v 4 evangelijih, ki se bere ali igra v tednu pred veliko nočjo.
Poglej Srednjeveška književnost in Pasijon
Pesem o Igorjevem pohodu
Naslovnica prve tiskane knjige iz leta 1800 Pesem o Igorjevem pohodu (staroslovansko Слово о плъку Игоревѣ, Slovo o plŭku Igorevě; ukrajinsko Слово о полку Ігоревім, Slovo o polku Ihorevim; rusko: Слово о полку Игореве, Slovo o polku Igoreve; polni naslov: Сло́во о похо́де И́гореве, И́горя, сы́на Святосла́вова, вну́ка Оле́гова) je staroruski junaški ep.
Poglej Srednjeveška književnost in Pesem o Igorjevem pohodu
Pesem o Nibelungih
Prva stran rokopis ''Pesem o Nibelungih'' (iz leta okoli 1220 - 1250) Pesem o Nibelungih je največje delo nemške junaške epike.
Poglej Srednjeveška književnost in Pesem o Nibelungih
Pesem o Rolandu
Rolandova smrtBremnu Pesem o Rolandu (francosko Chanson de Roland) je francoski srednjeveški junaški ep.
Poglej Srednjeveška književnost in Pesem o Rolandu
Pismenstvo
V pismenstvo uvrščamo prve zapise v slovenskem jeziku.
Poglej Srednjeveška književnost in Pismenstvo
Plemstvo
Plémstvo je družbeni sloj, ki uživa podedovane ali podeljene pravice in privilegije.
Poglej Srednjeveška književnost in Plemstvo
Protestantizem
Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.
Poglej Srednjeveška književnost in Protestantizem
Renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.
Poglej Srednjeveška književnost in Renesansa
Ruščina
Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.
Poglej Srednjeveška književnost in Ruščina
Saga (pripoved)
Prva stan Hrafnkelsove sage iz. 17. stoletja Sage so prozne zgodbe in zgodovine, nastale na Islandiji in v manjši meri drugod v Skandinaviji.
Poglej Srednjeveška književnost in Saga (pripoved)
Skandinavija
Zemljevid, ki prikazuje dve splošni definiciji "Skandinavije"; kulturna, zgodovinska in etnojezikovna regija v severni Evropi Skandinavija (danščina, švedščina in arhaična danonorveščina: Skandinavien; norveščina, ferščina in finščina: Skandinavia; Skandinavía; samijski jezik: Skadesi-suolu, Skađsuâl) je podregija v Severni Evropi z močnimi zgodovinskimi, kulturnimi in jezikovnimi vezmi med njenimi konstitutivnimi narodi.
Poglej Srednjeveška književnost in Skandinavija
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Srednjeveška književnost in Slovenščina
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Srednjeveška književnost in Slovenci
Sonet
Sonet je stalna pesniška oblika.
Poglej Srednjeveška književnost in Sonet
Srednjeveška umetnost
Srednjeveška umetnost Zahodnega sveta pokriva širok razpon časa in prostora, več kot 1000 let umetnosti v Evropi, včasih pa tudi Bližnjega vzhoda in severne Afrike.
Poglej Srednjeveška književnost in Srednjeveška umetnost
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Srednjeveška književnost in Srednji vek
Stara angleščina
Stara angleščina (tudi anglosaščina) je zgodnja oblika angleškega jezika, ki se je govorila v delih današnje Anglije in južne Škotske med sredino 5. in sredino 12. stoletja.
Poglej Srednjeveška književnost in Stara angleščina
Starogorski rokopis
Starogorski rokopis Starogorski rokopis je eden od rokopisnih spomenikov slovenskega jezika.
Poglej Srednjeveška književnost in Starogorski rokopis
Stiški rokopis
Stiški rokopis Stiški rokopis so slovenska besedila, vpisana v kodeks z latinskimi besedili.
Poglej Srednjeveška književnost in Stiški rokopis
Tristan in Izolda (opera)
Tristan in Izolda je opera Richarda Wagnerja.
Poglej Srednjeveška književnost in Tristan in Izolda (opera)
Troja
Troja (starogrško Ἴλιον, Ilion ali Ἴλιος, Ilios in Τροία, Troia; latinsko Trōia in Īlium; hetitsko Wilusa ali Truwisa; turško Truva ali Troya) je bila starogrška mestna država (polis) v Mali Aziji, današnji Anatoliji v Turčiji.
Poglej Srednjeveška književnost in Troja
Trubadur
Trubadúr je bil pesnik in pevec v srednjeveški Franciji.
Poglej Srednjeveška književnost in Trubadur
Visoki srednji vek
Evropa leta 1190 Visoki srednji vek ali obdobje visokega srednjega veka je bilo obdobje evropske zgodovine, ki je trajalo od približno 1000 do 1250 n.št.
Poglej Srednjeveška književnost in Visoki srednji vek
Viteški roman
Viteški roman je zvrst dvorsko-viteške litarature v visokem srednjem veku, nastal pa je v 12.
Poglej Srednjeveška književnost in Viteški roman