Kazalo
18 odnosi: Diagonalna matrika, Geometrija, Geometrijski lik, Geometrijsko telo, Koordinatno izhodišče, Linearna transformacija, Matrika, Množenje vektorja s številom, Množica, Podobnost (geometrija), Premica, Preslikava, Razdalja, Skalar, Točka, Togi premik, Vektor (matematika), Vrtenje.
Diagonalna matrika
Diagonalna matrika je kvadratna matrika v kateri so vsi elementi zunaj glavne diagonale enaki 0.
Poglej Središčni razteg in Diagonalna matrika
Geometrija
Ciklopedije (1728) Geometríja je znanstvena disciplina matematike, ki se ukvarja s prostorskimi značilnostmi teles in njihovimi medsebojnimi odnosi.
Poglej Središčni razteg in Geometrija
Geometrijski lik
Geometrijski lik (tudi samo lik) je strnjena (kompaktna) ravninska množica točk, ki je omejena s sklenjeno krivuljo ali lomljeno črto.
Poglej Središčni razteg in Geometrijski lik
Geometrijsko telo
konveksnega poliedra Konkavni polieder Geometríjsko teló (tudi samo teló) je v matematiki strnjeni (kompaktni) del trirazsežnega prostora omejen s ploskvami.
Poglej Središčni razteg in Geometrijsko telo
Koordinatno izhodišče
Koordinátno izhodíšče je v matematiki točka v koordinatnem sistemu, glede na katero se podaja koordinate ostalih točk.
Poglej Središčni razteg in Koordinatno izhodišče
Linearna transformacija
Línearna transformácija (tudi línearni operátor) je značilna vrsta preslikave iz linearne algebre.
Poglej Središčni razteg in Linearna transformacija
Matrika
Zgradba matrik Matríka je v matematiki pravokotna razpredelnica števil ali v splošnem elementov kolobarskih algebrskih struktur.
Poglej Središčni razteg in Matrika
Množenje vektorja s številom
Množenje vektorja s številom Množenje vektorja s številom (tudi množenje vektorja s skalarjem) je matematična operacija, ki številu (skalarju) n in vektorju \vec a priredi vektor n\vec a. Opozorilo: Množenje vektorja s skalarjem ni isto kot skalarni produkt - teh dveh računaskih operacij ne smemo zamenjevati.
Poglej Središčni razteg in Množenje vektorja s številom
Množica
Mnóžica je v matematiki skupina abstraktnih ali stvarnih (konkretnih) reči.
Poglej Središčni razteg in Množica
Podobnost (geometrija)
Podóbnost je v geometriji značilnost množic (likov, teles), da imajo enako obliko, vendar pa ne nujno tudi enako velikost.
Poglej Središčni razteg in Podobnost (geometrija)
Premica
Prémica je poleg točke in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.
Poglej Središčni razteg in Premica
Preslikava
Preslikáva množice A v množico B je v matematiki predpis, ki vsakemu elementu množice A priredi ustrezni element množice B. Elemente, ki jih želimo preslikati, imenujemo podatki, praslike ali originali.
Poglej Središčni razteg in Preslikava
Razdalja
Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.
Poglej Središčni razteg in Razdalja
Skalar
Skalár ali skalárna količina je v matematiki neusmerjena količina, ki je določena in izražana samo s številom (npr. dolžina, čas, temperatura, delo, moč,...). Izraz skalar je v matematiki protipomenka izraza vektor.
Poglej Središčni razteg in Skalar
Točka
Tóčka ima več pomenov.
Poglej Središčni razteg in Točka
Togi premik
Tógi premík ali izometríja je v geometriji preslikava, ki ohranja razdalje med točkami.
Poglej Središčni razteg in Togi premik
Vektor (matematika)
točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.
Poglej Središčni razteg in Vektor (matematika)
Vrtenje
Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.
Poglej Središčni razteg in Vrtenje
Prav tako znan kot Dilatacija, Homotetija, Razteg, Skaliranje (geometrija).