Kazalo
36 odnosi: Atonalna glasba, Ždanov, Balet, Citiranje, Godala, Groteska, Himna, Josif Stalin, Konsonanca in disonanca, Kultura, Melodija, Moskva, New York, Opus, Pariz, Ples, Pogreb, Ritem, Romeo in Julija, Rondo, Sankt Peterburg, Sergej Prokofjev, Simfonični orkester, Simfonija, Skladatelj, Tempo, Tesnoba, Tonaliteta, Trobila, Variacije (glasba), Zven, Zvok, 13. januar, 1944, 1945, 1948.
Atonalna glasba
Atonalna glasba je glasba, ki se ne drži nobenega principa katerekoli obstoječe tonske lestvice.
Poglej Simfonija št. 5 (Prokofjev) in Atonalna glasba
Ždanov
Ždanov ali Ždanova imata več pomenov.
Poglej Simfonija št. 5 (Prokofjev) in Ždanov
Balet
Baletni copati (Ruska baletna šola v Ljubljani) Edgar Degas, La Classe de danse Balét (izvirno italijansko ballo - ples) je odrska izvedba umetniških plesov z glasbeno spremljavo.
Poglej Simfonija št. 5 (Prokofjev) in Balet
Citiranje
Citiranje je znanstvena metoda, ki kaže na vire znanstvenih izjav.
Poglej Simfonija št. 5 (Prokofjev) in Citiranje
Godala
Različna godala Godala so glasbeni instrumenti, s katerimi ustvarjamo zvok tako, da nanje godemo z lokom, ki napete strune spravlja v nihanje oziroma v vibracijo.
Poglej Simfonija št. 5 (Prokofjev) in Godala
Groteska
Groteska je mešanica nenavadnih, grobo komičnih, ironičnih, popačenih podob z globljim smislom.
Poglej Simfonija št. 5 (Prokofjev) in Groteska
Himna
Himna (tudi hvalnica; grško θιμνος himnos - napev) je neke vrsta oda.
Poglej Simfonija št. 5 (Prokofjev) in Himna
Josif Stalin
Jósif Visariónovič Stálin, izvirno ime Ióseb Besariónis dze Džugašvíli, gruzijski revolucionar in sovjetski politik, drugi voditelj Sovjetske zveze, * 18. december (ruski koledar: 6. december) 1878, Gori, Ruski imperij (danes Gruzija), † 5. marec 1953, Kuncevo pri Moskvi, Sovjetska zveza (danes Rusija).
Poglej Simfonija št. 5 (Prokofjev) in Josif Stalin
Konsonanca in disonanca
Konsonanca (iz latinskega consonare, »zveneti skupaj«) je glasbeni izraz, ki se nanaša na akorde, harmonijo ali intervale, ki jih obravnavamo kot stabilne, ter nam izzovejo občutje ugodja.
Poglej Simfonija št. 5 (Prokofjev) in Konsonanca in disonanca
Kultura
Staroegipčanska umetnost Kultura (iz latinske besede cultura, izpeljane iz colere, kar pomeni »gojiti«) se na splošno nanaša na oblike človeške dejavnosti in simbolične strukture, ki dajejo taki aktivnosti pomen.
Poglej Simfonija št. 5 (Prokofjev) in Kultura
Melodija
Melodija (iz starogrščine μελος - pesem, ωδη - oda, napev), je zaporedje tonov različnih višin, pogosto pa tudi različnih trajanj, ki tvorijo prepoznavno in smiselno glasbeno celoto, lahko pa tudi témo.
Poglej Simfonija št. 5 (Prokofjev) in Melodija
Moskva
Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.
Poglej Simfonija št. 5 (Prokofjev) in Moskva
New York
Mesto New York (izgovarjava /nʲuːˈjɔɹk/; uradno The City of New York) je po številu prebivalstva največje mesto v Združenih državah Amerike, s svojim metropolitanskim območjem pa med največjimi urbanimi območji na svetu.
Poglej Simfonija št. 5 (Prokofjev) in New York
Opus
Opus je izraz, ki izhaja iz latinščine in pomeni delo, nanaša pa se predvsem na umetniške izdelke.
Poglej Simfonija št. 5 (Prokofjev) in Opus
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Simfonija št. 5 (Prokofjev) in Pariz
Ples
Plesalca - par ali duet Ples je vrsta izražanja, umetnosti in zabave.
Poglej Simfonija št. 5 (Prokofjev) in Ples
Pogreb
Simona Gregorčiča leta 1906 Pogreb je obred, ki se izvaja po smrti osebe.
Poglej Simfonija št. 5 (Prokofjev) in Pogreb
Ritem
Rítem (starogrško: ritmós - tok) v glasbi pojmujemo kot urejeno zaporedje tonskih trajanj.
Poglej Simfonija št. 5 (Prokofjev) in Ritem
Romeo in Julija
Romeo in Julija je naslov tragične ljubezenske zgodbe, ki je navdihovala ustvarjalce vseh generacij in umetniških zvrsti.
Poglej Simfonija št. 5 (Prokofjev) in Romeo in Julija
Rondo
Rondo (francosko: »pesem v krogu«) je instrumentalna glasbena oblika živahnega značaja, z značilno tematsko formo ABACABA, (ABACABADABACABA itd.) pri čemer je značilno ponavljanje osnovne tematike A.
Poglej Simfonija št. 5 (Prokofjev) in Rondo
Sankt Peterburg
Sankt Peterburg (rusko Санкт-Петербург – Sankt-Peterbúrg), v preteklosti znan kot Petrograd (1914–1924) in Leningrad (1924–1991), je mesto ob reki Nevi, na začetku Finskega zaliva v Baltskem morju.
Poglej Simfonija št. 5 (Prokofjev) in Sankt Peterburg
Sergej Prokofjev
Sergej Sergejevič Prokofjev, ruski skladatelj in pianist, * 23. april 1891, Soncovka, Jekaterinburška gubernija, Ruski imperij (danes Soncivka, Donecka oblast, Ukrajina), † 5. marec 1953, Moskva, ZSSR.
Poglej Simfonija št. 5 (Prokofjev) in Sergej Prokofjev
Simfonični orkester
Zasedba simfoničnega orkestra Simfónični orkéster je veččlanska glasbeno-instrumentalna zasedba, v kateri sodelujejo glasbeniki, ki izvajajo glasbo na pihala, trobila, tolkala in godala.
Poglej Simfonija št. 5 (Prokofjev) in Simfonični orkester
Simfonija
Simfonija je izraz, ki izhaja iz grške besede za konsonanco (prijetna harmonija).
Poglej Simfonija št. 5 (Prokofjev) in Simfonija
Skladatelj
Skladátelj je ustvarjalec na področju glasbe: komponira glasbena dela, skladbe.
Poglej Simfonija št. 5 (Prokofjev) in Skladatelj
Tempo
Témpo označuje hitrost izvajanja glasbenih del in se nanaša na trajanje osnovne ritmične enote v taktu.
Poglej Simfonija št. 5 (Prokofjev) in Tempo
Tesnoba
Tesnoba, anksioznost ali bojazen je občutje negotovosti, pričakovanja česa neugodnega, brez stvarnega zunanjega razloga, spremljano z vegetativnimi pojavi (npr. pospešen srčni utrip in pospešeno dihanje, drhtenje).
Poglej Simfonija št. 5 (Prokofjev) in Tesnoba
Tonaliteta
Predznak G-dura ali e-molaTonaliteta je skupnost vseh karakteristik, ki povezujejo niz tonov ali akordov neke tonalne kompozicije okrog tonike, tj.
Poglej Simfonija št. 5 (Prokofjev) in Tonaliteta
Trobila
Trobila so cevasta glasbila, ki proizvajajo zvok tako, da glasbenik s pihanjem zraka (trobljenjem), povzroči vibracijo ustrezno napetih ustnic, ki se v glasbilu pretvori v zvok.
Poglej Simfonija št. 5 (Prokofjev) in Trobila
Variacije (glasba)
Primer ornamentalne variacije Variacije ali tema z variacijami (tudi variacije na témo) so glasbena oblika, pri kateri začetnemu glasbenemu materialu (témi) sledi niz krajših ali daljših odsekov, v katerih se tema spreminja.
Poglej Simfonija št. 5 (Prokofjev) in Variacije (glasba)
Zven
Zvèn je zvočni pojav, ki nastane ob pravilnem in periodičnem nihanju prožne snovi – strune, kože ali opne, lesene ali kovinske plošče ali zračnega stebra.
Poglej Simfonija št. 5 (Prokofjev) in Zven
Zvok
Zvók ali zvočno valovanje je pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost, v slišnem območju frekvenc.
Poglej Simfonija št. 5 (Prokofjev) in Zvok
13. januar
13.
Poglej Simfonija št. 5 (Prokofjev) in 13. januar
1944
1944 (MCMXLIV) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Simfonija št. 5 (Prokofjev) in 1944
1945
1945 (MCMXLV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Simfonija št. 5 (Prokofjev) in 1945
1948
1948 (MCMXLVII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Simfonija št. 5 (Prokofjev) in 1948