Kazalo
99 odnosi: Afrika, Antična Grčija, Apeninski polotok, Arabci, Bizantinsko cesarstvo, Bogoslužje, Bonifacijski preliv, Cagliari, Cagliari (pokrajina), Carbonia - Iglesias, Cesta, Domači konj, Drobnica, Evropa, Feničani, Francija, Geologija, Gora, Gospodarstvo, Granit, Grič, Grobnica, Hidroelektrarna, Hudournik, Industrija, Istituto Nazionale di Statistica, Italija, Italijanske dežele, Italijanske občine, Japonska, Jezik (sredstvo sporazumevanja), Jug, Karbonat, Kmetijstvo, Korziščina, Korzika, Kraljevina Italija, Kras, Kultura, Letalo, Morski preliv, Narava, Narečje, Naselje, Nuoro (pokrajina), Ogliastra (pokrajina), Olbia - Tempio, Onesnaženje, Oristano (pokrajina), Otok, ... Razširi indeks (49 več) »
Afrika
Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.
Poglej Sardinija (dežela) in Afrika
Antična Grčija
Antična Grčija je poimenovanje za obdobje stare grške kulture med koncem velikih selitev indoevropskih plemen okoli leta 800 pr.
Poglej Sardinija (dežela) in Antična Grčija
Apeninski polotok
Satelitska slika polotoka Apeninski polotok, včasih tudi Italijanski polotok (italijansko: Penisola italiana ali Penisola appenninica) je eden od največjih polotokov v Evropi, ki se razteza vse od doline reke Pad navzdol in je dolg okoli 1000 km.
Poglej Sardinija (dežela) in Apeninski polotok
Arabci
Arabska diaspora. Arabci (arabsko عرب, Arab) so velika etnična skupina na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki, ki izvira z Arabskega polotoka.
Poglej Sardinija (dežela) in Arabci
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Sardinija (dežela) in Bizantinsko cesarstvo
Bogoslužje
Bogoslužje, tudi Služba božja, je glavno bogočastno dejanje monoteističnih religij ali veroizpovedi.
Poglej Sardinija (dežela) in Bogoslužje
Bonifacijski preliv
Bocche di Bonifacio Bonifacijski preliv (Bouches de Bonifacio; Bocche di Bonifacio; Bucchi di Bunifaziu; Bocchi di Bunifaciu; Buccas de Bonifatziu; Bocche de Bunifazziu; Fretum Gallicum, Fretum Taphros) je morski preliv med Korziko in Sardinijo, ki je na najožjem mestu široka 11 kilometrov.
Poglej Sardinija (dežela) in Bonifacijski preliv
Cagliari
Cagliari je glavno mesto italijanske dežele Sardinije, ki leži na istoimenskem otoku v Sredozemskem morju.
Poglej Sardinija (dežela) in Cagliari
Cagliari (pokrajina)
Pokrajina Cagliari (v italijanskem izvirniku Provincia di Cagliari, v sardinščini Provintzia de Casteddu), je bila ena od osmih pokrajin, ki so sestavljale italijansko deželo Sardinija.
Poglej Sardinija (dežela) in Cagliari (pokrajina)
Carbonia - Iglesias
Pokrajina Carbonia - Iglesias (v italijanskem izvirniku Provincia di Carbonia-Iglesias, v sardinščini Provintzia de Carbonia-Igresias), je ena od osmih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Sardinija.
Poglej Sardinija (dežela) in Carbonia - Iglesias
Cesta
Cesta je infrastrukturni objekt nizke gradnje, namenjen različnim vrstam prometa.
Poglej Sardinija (dežela) in Cesta
Domači konj
Konj (znanstveno ime Equus caballus) je velik lihoprsti kopitar in ena izmed sedmih sodobnih vrst rodu Equus, v katerega med drugim sodijo še osli, polosli in zebre.
Poglej Sardinija (dežela) in Domači konj
Drobnica
Drobnica je pojem, ki predstavlja ovce, koze in njihovo meso.
Poglej Sardinija (dežela) in Drobnica
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Sardinija (dežela) in Evropa
Feničani
Feničani so bili ljudstvo, živeče na ozemlju današnje Sirije, Palestine in Izraela ter Severne Afrike.
Poglej Sardinija (dežela) in Feničani
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Sardinija (dežela) in Francija
Geologija
Geologíja (grško γη-: ge- - zemlja + λογος: logos - beseda, vzrok) je znanstvena veda o nastanku, razvoju in zgradbi Zemlje.
Poglej Sardinija (dežela) in Geologija
Gora
Triglav Gora je izrazita vzpetina na Zemljinem površju, ki se dviga visoko nad okolico.
Poglej Sardinija (dežela) in Gora
Gospodarstvo
Gospodarstvo je sestavljeno iz ekonomskega sistema neke države ali pokrajine, delovne sile, kapitala in zemeljskih virov ter gospodarskih subjektov, ki sodelujejo v družbeni proizvodnji, izmenjavi, distribuciji in porabi blaga in storitev na tem območju.
Poglej Sardinija (dežela) in Gospodarstvo
Granit
ZDA Granit je zrnata magmatska kamnina, ki je svetlejše barve.
Poglej Sardinija (dežela) in Granit
Grič
Judejski puščavi bitke pri Waterlooju Gríč (starinsko holm) je nižja vzpetina na zemeljskem površju.
Poglej Sardinija (dežela) in Grič
Grobnica
Grobnica Grobnica ((iz grščine: τύμβος tumbos) je spomenik in spominsko obeležje na grobu mrtvega človeka. Gomila, grobna hišica in grobna komora so grobnice v širšem smislu. Arhitektonsko oblikovan spomenik je lahko del grobnice ali grobne hišice.
Poglej Sardinija (dežela) in Grobnica
Hidroelektrarna
Hidroelektrarna Medvode Hídroelektrárna je elektrarna, ki izrablja moč vodnega padca za pridobivanje električne energije.
Poglej Sardinija (dežela) in Hidroelektrarna
Hudournik
Save po nalivih decembra 2009 Hudoúrnik (izpeljano iz starinskega izraza za nevihto, huda uraMarko Snoj: Slovenski etimološki slovar, Založba Modrijan, Ljubljana, 2003, ISBN 961-6465-37-6) je potok s strmim padcem in spremenljivo strugo v hribovitem in gorskem svetu, ki se pojavi ali močno okrepi ob močnih padavinah.
Poglej Sardinija (dežela) in Hudournik
Industrija
Industrija se lahko nanaša na.
Poglej Sardinija (dežela) in Industrija
Istituto Nazionale di Statistica
ISTAT (Istituto Nazionale di Statistica) je italijanska državna ustanova za statistiko.
Poglej Sardinija (dežela) in Istituto Nazionale di Statistica
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Sardinija (dežela) in Italija
Italijanske dežele
Uradno italijansko poimenovanje dežel'''Italijanska republika''' je upravno sestavljena iz 20 dežel (množinsko), od katerih je pet dežel »s posebnim statutom«, ki jim dovoljuje določeno avtonomijo.
Poglej Sardinija (dežela) in Italijanske dežele
Italijanske občine
Italijanska republika je upravno sestavljena iz 20 dežel, ki so razdeljene na 110 pokrajin, te pa na 8103 občin.
Poglej Sardinija (dežela) in Italijanske občine
Japonska
Japonska (japonsko 日本 Nipon ali Nihon, formalno 日本国 Nipon-koku ali Nihon-koku »Japonska država«) je otoška država na Daljnem vzhodu.
Poglej Sardinija (dežela) in Japonska
Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Jêzik je temeljno sredstvo sporazumevanja; to je večinoma besedni jezik, ki ga dopolnjujejo nebesedni jeziki.
Poglej Sardinija (dežela) in Jezik (sredstvo sporazumevanja)
Jug
Vetrnica Jug je ena od štirih glavnih strani neba.
Poglej Sardinija (dežela) in Jug
Karbonat
Model karbonatnega iona CO32− Karbonati so soli, estri in naravni minerali s karbonatnim anionom (CO32-). So bazični.
Poglej Sardinija (dežela) in Karbonat
Kmetijstvo
polje. Kmetíjstvo ali agrikultúra je človekova dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem rastlin in živali za hrano in surovine, običajno udomačenih živali in kulturnih rastlin, ki jih je skozi generacije odbiral človek za čim večji pridelek.
Poglej Sardinija (dežela) in Kmetijstvo
Korziščina
Korziščina (korziško corsu ali lingua corsa) je romanski jezik, ki ga govorijo na otoku Korziki in skrajnem severu otoka Sardinije.
Poglej Sardinija (dežela) in Korziščina
Korzika
Korzika je z dobrimi 8.700 km2 četrti največji otok v Sredozemskem morju in hkrati francoska regija, nahaja pa se zahodno od Apeninskega polotoka.
Poglej Sardinija (dežela) in Korzika
Kraljevina Italija
Kraljevina Italija je bila država, ki je nastala z združitvijo Italije leta 1861 in je bila z referendumom ukinjena leta 1946, ko jo je nasledila Republika Italija.
Poglej Sardinija (dežela) in Kraljevina Italija
Kras
Krás (nemško in) je geološko gledano del zemeljske skorje, katerega značilnosti pogojuje kemično delovanje vode na relativno dobro topne karbonatne kamnine.
Poglej Sardinija (dežela) in Kras
Kultura
Staroegipčanska umetnost Kultura (iz latinske besede cultura, izpeljane iz colere, kar pomeni »gojiti«) se na splošno nanaša na oblike človeške dejavnosti in simbolične strukture, ki dajejo taki aktivnosti pomen.
Poglej Sardinija (dežela) in Kultura
Letalo
potniških letal na svetu. Clement Ader: ''Avion III'' (fotografija iz leta 1897). Otto Lilienthal, prvi letalec, med poletom, verjetno 1895 Prvi polet letala Flyer I, 17. december 1903; Orville Wright pilotira, brat Wilbur teče ob konici krila. Letálo (tudi avión in aeroplán) je zrakoplov s fiksnimi krili, težji od zraka, ki leti z izkoriščanjem dinamičnega vzgona zraka, ki teče ob njegovih krilih.
Poglej Sardinija (dežela) in Letalo
Morski preliv
Morski preliv Dardanele Gibraltarska ožina, pogled iz vesolja Morski preliv je v hidrogeografiji ozek vodni pas med otoki, polotoki ali celinami.
Poglej Sardinija (dežela) in Morski preliv
Narava
Ugandi Naráva (tudi snôvni svét, snôvno vesólje, narávni svét in narávno vesólje ali starinsko natura in malo manj priroda) je vsa snov in energija, še posebej v svoji osnovni obliki, neodvisni od človeškega vpliva.
Poglej Sardinija (dežela) in Narava
Narečje
Narečje ali s tujko dialekt (iz gr. dialektos) je jezikovna zvrst, ki jo uporablja poljubno število govorcev na določenem ozemlju.
Poglej Sardinija (dežela) in Narečje
Naselje
Naselje Novo mesto z zraka Nasélje ali kraj je skupina človeških prebivališč, ki tvorijo celoto.
Poglej Sardinija (dežela) in Naselje
Nuoro (pokrajina)
Pokrajina Nuoro (v italijanskem izvirniku Provincia di Nuoro, v sardinščini Provintzia de Nugoro), je ena od osmih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Sardinija.
Poglej Sardinija (dežela) in Nuoro (pokrajina)
Ogliastra (pokrajina)
Pokrajina Ogliastra (v italijanskem izvirniku Provincia dell'Ogliastra, v sardinščini Provintzia s'Ogiastra je ena od osmih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Sardinija. Meji na severu in na zahodu s pokrajino Nuoro, na vzhodu s Tirenskim morjem, in na jugu s pokrajino Cagliari.
Poglej Sardinija (dežela) in Ogliastra (pokrajina)
Olbia - Tempio
Pokrajina Olbia - Tempio (v italijanskem izvirniku Provincia di Olbia-Tempio, v sardinščini Provintzia de Terranoa-Tempiu), je ena od osmih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Sardinija.
Poglej Sardinija (dežela) in Olbia - Tempio
Onesnaženje
Onesnaženje, onesnaževanje ali kontaminacija je prisotnost nezaželene snovi ali delcev v drugi snovi.
Poglej Sardinija (dežela) in Onesnaženje
Oristano (pokrajina)
Pokrajina Oristano (v italijanskem izvirniku Provincia di Oristano, v sardinščini Provintzia de Aristanis), je ena od osmih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Sardinija.
Poglej Sardinija (dežela) in Oristano (pokrajina)
Otok
Blejski otok Križni jami, Slovenija Mariborski otok, viden je most s kopnega Otok je del kopnega sveta, obdan z vodo.
Poglej Sardinija (dežela) in Otok
Paleolitik
Paleolitik je prazgodovinsko obdobje človeške zgodovine, ki ga odlikuje razvoj najbolj primitivnih odkritih kamnitih orodij (Grahama Clarka Modes I in II) in pokriva približno 95% človeške tehnološke prazgodovine.
Poglej Sardinija (dežela) in Paleolitik
Piemont
Piemont (v italijanskem izvirniku Piemonte) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Sardinija (dežela) in Piemont
Podnebje
Letne povprečne temperature od 1961 do 1990 - primer kako se podnebje spreminja glede na položaj. Podnebje (klima) je dolgoročna značilnost vremena nad nekim območjem v daljšem časovnem obdobju, običajno v povprečju 30 let.
Poglej Sardinija (dežela) in Podnebje
Pokrajine Italije
Italijanske pokrajine Pokrajine Italije so upravne enote v Italijanski republiki, ki predstavljajo vmesno upravno stopnjo med manjšimi občinami in večjimi deželami.
Poglej Sardinija (dežela) in Pokrajine Italije
Poletje
Poletje na jezeru Talsperre Schönbrunn (Nemčija) Poletje je najtoplejši letni čas od štirih letnih časov v subtropskem, zmernem, hladnem in arktičnem podnebju.
Poglej Sardinija (dežela) in Poletje
Politika
Politika izhaja iz grške besede polis (mestna država) in besede kratein (oblast, moč, vladati - v ožjem smislu) je usmerjanje družbe s pomočjo države.
Poglej Sardinija (dežela) in Politika
Površina
Površína je v geometriji merilo za velikost ploskve.
Poglej Sardinija (dežela) in Površina
Prebivalstvo
Zemljevid držav po številu prebivalstva Prebiválstvo je skupnost ljudi, ki živijo na nekem območju in tvorijo etnično, rasno ali narodno enoto.
Poglej Sardinija (dežela) in Prebivalstvo
Promet
Promèt je prevoz oseb, tovora in informacij na določeni razdalji oziroma razmestitev potnikov, tovora, sporočil, denarnih nakazil in drugih podatkov med kraji.
Poglej Sardinija (dežela) in Promet
Punske vojne
500px Punska vojna je ime treh vojn med Kartagino in mlado Rimsko republiko, ki je v tem konfliktu zmagovala.
Poglej Sardinija (dežela) in Punske vojne
Ravnina
Ravnína je eden osnovnih pojmov v geometriji, gre za ravno ploskev v trirazsežnem prostoru.
Poglej Sardinija (dežela) in Ravnina
Reka
Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.
Poglej Sardinija (dežela) in Reka
Religija
Relígija (tudi vérstvo) je sistem prepričanj in dejanj, s katerimi človek izraža svoj odnos do svetega.
Poglej Sardinija (dežela) in Religija
Ribe
Ribe so ektotermni vretenčarji, ki so prilagojeni na življenje v vodnem okolju.
Poglej Sardinija (dežela) in Ribe
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Sardinija (dežela) in Rimsko cesarstvo
Romeji
Rimljani ali Romeji (Grško: Ῥωμαῖοι) je izraz s katerim so se narodnostno identificirali grško govoreči prebivalci vzhodnorimskega imperija, danes znani tudi kot Bizantinci, to oznako so dobili v 19.
Poglej Sardinija (dežela) in Romeji
Rudnik
Kladivo in macola, simbol za področje rudnika v nekaterih evropskih državah. Rudnik je infrastruktura za pridobivanje (izkopavanje) materialov na območju nahajališča energetskih ali mineralnih surovin, ki so hkrati neobnovljivi viri.
Poglej Sardinija (dežela) in Rudnik
Sardščina
Sardščina ali sardinščina (sardinsko sardu/sadru, limba sarda ali língua sarda) je glavni avtohtoni romanski jezik, ki ga govorijo Sardi na Sardiniji.
Poglej Sardinija (dežela) in Sardščina
Sardinci
Sardinci.
Poglej Sardinija (dežela) in Sardinci
Sardinija
Capo del Falcone - panoramska slika Sardinija (italijansko Sardegna, sardinsko Sardìgna ali Sardìnnia, sasarsko Sardhigna, galursko Saldigna, algareško Sardenya, tabarkin Sardegna) je s površino približno 24.000 km2 za Sicilijo drugi največji otok na Sredozemskem morju in na ozemlju Italije.
Poglej Sardinija (dežela) in Sardinija
Sassari (pokrajina)
Pokrajina Sassari (v italijanskem izvirniku Provincia di Sassari, v sardinščini Provintzia de Tatari), je ena od osmih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Sardinija.
Poglej Sardinija (dežela) in Sassari (pokrajina)
Sever
Vetrnica Sever je stran neba, določena je s presekom opazovalčevega obzorja v smeri, v kateri je senca navpičnega stebra podnevi najkrajša.
Poglej Sardinija (dežela) in Sever
Seznam sardinskih otokov
V seznamu so našteti otoki italijanske dežele Sardinija v izvirni italijanski obliki.
Poglej Sardinija (dežela) in Seznam sardinskih otokov
Sicilija
Sicilija (italijansko: Sicilia; sicilijansko: Sicilia) je največji otok v Sredozemskem morju.
Poglej Sardinija (dežela) in Sicilija
Sir
Sìr je mlečni izdelek, narejen iz prešane sirnine, ki s sirotko nastane pri koagulaciji mleka.
Poglej Sardinija (dežela) in Sir
Sljuda
Sljuda v luskah Sljuda je skupina naravnih dvoosnih filosilikatnih mineralov, katerih kemijska sestava vsebuje silikate kalija, magnezija ali aluminija.
Poglej Sardinija (dežela) in Sljuda
Srednji Campidano (pokrajina)
Pokrajina Srednji Campidano (v italijanskem izvirniku Provincia del Medio Campidano, v sardinščini Provintzia de su Campidanu de Mesu), je ena od osmih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Sardinija.
Poglej Sardinija (dežela) in Srednji Campidano (pokrajina)
Sredozemsko morje
Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.
Poglej Sardinija (dežela) in Sredozemsko morje
Sredozemsko podnebje
Območja s sredozemskim podnebjem Sredozemsko podnebje ali mediteransko podnebje (tudi etezijsko) je podnebni tip v subtropskem podnebnem pasu, ki sega od 30 – 40° geografske širine.
Poglej Sardinija (dežela) in Sredozemsko podnebje
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Sardinija (dežela) in Starorimska civilizacija
Stoletje
Stolétje je doba, dolga sto let.
Poglej Sardinija (dežela) in Stoletje
Tempelj
Budistični tempelj in samostan Samye v Tibetu Majevski ''Tempelj velikega jaguarja'', Tikal, Gvatemala, je visok 47 m) Têmpelj je objekt v katerem se odvijajo predvsem verski ali duhovni obredi.
Poglej Sardinija (dežela) in Tempelj
Trdnjava
Tloris in prerez idealne trdnjave z različnimi deli in njimi povezani tehnični izrazi Trdnjava je splošni izraz za posebej močno utrjeno mesto z vojaško posadko za obrambo.
Poglej Sardinija (dežela) in Trdnjava
Trgovina
Ljubljane leta 1961. mesa'' v ljubljanski mesariji aprila 1959, ko je v Sloveniji pogosto primanjkovalo mesa in mesnih izdelkov Trgovina je ponujanje blaga in storitev za plačilo (denar) ali drugo blago.
Poglej Sardinija (dežela) in Trgovina
Turizem
''Angleži v Campagni'', Carl Spitzweg, okoli 1845 Turízem je pojem, pod katerim običajno razumemo potovanje zaradi razvedrila, oddiha ter njegove spremljajoče dejavnosti.
Poglej Sardinija (dežela) in Turizem
Umetnost
Umetnost je navadno opredeljena kot skupek vseh dejavnosti človeka, ki niso neposredno povezane s preživetjem in razmnoževanjem in jih ne opredelimo kot znanost.
Poglej Sardinija (dežela) in Umetnost
Vandali
Vandali so dandanes poznani predvsem zaradi oplenitve Rima leta 455 n. št. Zaradi tega dejanja je še dandanes njihovo ime povezano z vandalizmom. Vandali so bili v zgodovini vzhodnogermansko pleme, ki je izviralo z ozemlja današnje Poljske.
Poglej Sardinija (dežela) in Vandali
Veter
Véter je naravno gibanje zraka, ki ga povzroči sila zaradi razlik v zračnem tlaku.
Poglej Sardinija (dežela) in Veter
Vzhod
Vetrnica Vzhod je ena od štirih glavnih strani neba.
Poglej Sardinija (dežela) in Vzhod
Zahod
Vetrnica Zahod (označbi Z ali W, iz angleškega West) je ena od štirih glavnih strani neba.
Poglej Sardinija (dežela) in Zahod
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Poglej Sardinija (dežela) in Zgodovina
Zima
Polževem, SlovenijaZíma je letni čas.
Poglej Sardinija (dežela) in Zima
13. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 10. stoletje | 11. stoletje | 12. stoletje | 13.
Poglej Sardinija (dežela) in 13. stoletje
1861
1861 (MDCCCLXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Sardinija (dežela) in 1861
1951
1951 (MCMLI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Sardinija (dežela) in 1951
2. stoletje
1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 2. stoletje pr. n. št. | 1. stoletje pr. n. št. | 1. stoletje | 2.
Poglej Sardinija (dežela) in 2. stoletje
20. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 17. stoletje | 18. stoletje | 19. stoletje | 20.
Poglej Sardinija (dežela) in 20. stoletje
8. stoletje
1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 5. stoletje | 6. stoletje | 7. stoletje | 8.
Poglej Sardinija (dežela) in 8. stoletje
9. stoletje pr. n. št.
2. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje 12. stoletje pr. n. št. | 11. stoletje pr. n. št. | 10. stoletje pr. n. št. | 9.
Poglej Sardinija (dežela) in 9. stoletje pr. n. št.