Kazalo
48 odnosi: Adiža, Adria, Antična Grčija, Benečija, Beneška laguna, Beneška republika, Benetke (pokrajina), Emilija - Romanja, Etruščani, Geografija, Glavno mesto, Gostota prebivalstva, Istituto Nazionale di Statistica, Italija, Italijanščina, Italijanske dežele, Italijanske občine, Jadransko morje, Jug, Kolonija (geografija), Lombardija, Občno ime, Otok, Pad, Padova (pokrajina), Pokrajine Italije, Poplava, Površina, Prebivalstvo, Prekop, Reka, Rimsko cesarstvo, Sever, Srednji vek, Starorimska civilizacija, Veneti, Verona (pokrajina), Voda, Vzhod, Zahod, Zgodovina, 1152, 16. stoletje, 17. stoletje, 19. stoletje, 4. stoletje pr. n. št., 589, 6. stoletje pr. n. št..
- Pokrajina Rovigo
- Pokrajine Italije
Adiža
Adíža (furlansko Adis, beneško Àdexe, ladinsko Adesc ali Adiç, Etsch) je za Padom druga najdaljša reka v Italiji.
Poglej Rovigo (pokrajina) in Adiža
Adria
Adria je mesto v severni Italiji.
Poglej Rovigo (pokrajina) in Adria
Antična Grčija
Antična Grčija je poimenovanje za obdobje stare grške kulture med koncem velikih selitev indoevropskih plemen okoli leta 800 pr.
Poglej Rovigo (pokrajina) in Antična Grčija
Benečija
Benečija (v italijanskem izvirniku Veneto, beneško Vèneto), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Rovigo (pokrajina) in Benečija
Beneška laguna
Beneška laguna (v italijanskem izvirniku Laguna di Venezia ali Laguna Veneta), je laguna v Jadranskem morju, vzhodno od mesta Benetke.
Poglej Rovigo (pokrajina) in Beneška laguna
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Poglej Rovigo (pokrajina) in Beneška republika
Benetke (pokrajina)
Pokrajina Benetke (v italijanskem izvirniku Provincia di Venezia) je bila ena od sedmih pokrajin, ki so sestavljale italijansko deželo Benečija.
Poglej Rovigo (pokrajina) in Benetke (pokrajina)
Emilija - Romanja
Emilija - Romanja (v italijanskem izvirniku Emilia-Romagna, emilijsko-romanjsko Emégglia-Rumâgna), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo in italijanska dežela z običajnim statutom v severovzhodni Italiji.
Poglej Rovigo (pokrajina) in Emilija - Romanja
Etruščani
Etruščani so bili predrimsko ljudstvo v osrednji Italiji.
Poglej Rovigo (pokrajina) in Etruščani
Geografija
Zemeljsko površje je temeljni predmet geografskega preučevanja Geografíja (iz grških besed Geos (γη) ali Gaea (γαια), oboje pomeni »Zemlja«, in grafe (γραφειν), kar pomeni »opisovati«, pa tudi »pisati« ali »kartirati«) ali zemljepís je veda in znanost o zemeljskem površju, ki raziskuje vse oblikovalne pojave in procese delovanja na to površje ali le njegov del, ter njihove medsebojne odvisnosti.
Poglej Rovigo (pokrajina) in Geografija
Glavno mesto
Glávno mésto, prestólnica ali polítično glávno mésto države ali druge politične enote je mesto, v katerem je sedež vlade.
Poglej Rovigo (pokrajina) in Glavno mesto
Gostota prebivalstva
Gostota prebivalstva po državah sveta, ocena 2006 Gostota prebivalstva je razmerje med številom prebivalstva in površino, na kateri živijo.
Poglej Rovigo (pokrajina) in Gostota prebivalstva
Istituto Nazionale di Statistica
ISTAT (Istituto Nazionale di Statistica) je italijanska državna ustanova za statistiko.
Poglej Rovigo (pokrajina) in Istituto Nazionale di Statistica
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Rovigo (pokrajina) in Italija
Italijanščina
Italijánščina (italijansko italiano ali lingua italiana) je romanski jezik, ki ga govori okoli 62 milijonov ljudi, med katerimi jih večina živi v Italiji.
Poglej Rovigo (pokrajina) in Italijanščina
Italijanske dežele
Uradno italijansko poimenovanje dežel'''Italijanska republika''' je upravno sestavljena iz 20 dežel (množinsko), od katerih je pet dežel »s posebnim statutom«, ki jim dovoljuje določeno avtonomijo.
Poglej Rovigo (pokrajina) in Italijanske dežele
Italijanske občine
Italijanska republika je upravno sestavljena iz 20 dežel, ki so razdeljene na 110 pokrajin, te pa na 8103 občin.
Poglej Rovigo (pokrajina) in Italijanske občine
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Poglej Rovigo (pokrajina) in Jadransko morje
Jug
Vetrnica Jug je ena od štirih glavnih strani neba.
Poglej Rovigo (pokrajina) in Jug
Kolonija (geografija)
Kolonije leta 1945 Kolonija je dežela, ki je pod gospodarsko in vojaško oblastjo močnejše države, od katere je prostorsko ločena.
Poglej Rovigo (pokrajina) in Kolonija (geografija)
Lombardija
Lombardíja (v italijanskem izvirniku Lombardia), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Rovigo (pokrajina) in Lombardija
Občno ime
Občno ime (apelativ) je ime vrste oziroma skupine predmetov v nasprotju z lastnimi imeni posameznih oseb, družin, narodov ali zemljepisnih pojmov.
Poglej Rovigo (pokrajina) in Občno ime
Otok
Blejski otok Križni jami, Slovenija Mariborski otok, viden je most s kopnega Otok je del kopnega sveta, obdan z vodo.
Poglej Rovigo (pokrajina) in Otok
Pad
Pad (latinsko: Padus in Eridanus; italijansko Po, starodavno ligursko Bodincus ali Bodencus, starogrško Πάδος in Ἠριδανός) je reka, ki teče proti vzhodu po severni Italiji.
Poglej Rovigo (pokrajina) in Pad
Padova (pokrajina)
Pokrajina Padova (v italijanskem izvirniku Provincia di Padova) je ena od sedmih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Benečija.
Poglej Rovigo (pokrajina) in Padova (pokrajina)
Pokrajine Italije
Italijanske pokrajine Pokrajine Italije so upravne enote v Italijanski republiki, ki predstavljajo vmesno upravno stopnjo med manjšimi občinami in večjimi deželami.
Poglej Rovigo (pokrajina) in Pokrajine Italije
Poplava
hurikanu Katrina (2005) Poplava je začasno prekritje zemljišča z vodo, ki običajno ni prekrito z vodo.
Poglej Rovigo (pokrajina) in Poplava
Površina
Površína je v geometriji merilo za velikost ploskve.
Poglej Rovigo (pokrajina) in Površina
Prebivalstvo
Zemljevid držav po številu prebivalstva Prebiválstvo je skupnost ljudi, ki živijo na nekem območju in tvorijo etnično, rasno ali narodno enoto.
Poglej Rovigo (pokrajina) in Prebivalstvo
Prekop
Kielski prekop Prekòp (sinonim kanál) je v zemeljsko površje izkopan širok, z vodo napolnjen jarek za plovno pot.
Poglej Rovigo (pokrajina) in Prekop
Reka
Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.
Poglej Rovigo (pokrajina) in Reka
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Rovigo (pokrajina) in Rimsko cesarstvo
Sever
Vetrnica Sever je stran neba, določena je s presekom opazovalčevega obzorja v smeri, v kateri je senca navpičnega stebra podnevi najkrajša.
Poglej Rovigo (pokrajina) in Sever
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Rovigo (pokrajina) in Srednji vek
Starorimska civilizacija
Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.
Poglej Rovigo (pokrajina) in Starorimska civilizacija
Veneti
Veneti je historično ime za več različnih antičnih indoevropskih ljudstev.
Poglej Rovigo (pokrajina) in Veneti
Verona (pokrajina)
Pokrajina Verona (v italijanskem izvirniku Provincia di Verona) je ena od sedmih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Benečija.
Poglej Rovigo (pokrajina) in Verona (pokrajina)
Voda
Voda ali sistematično oksidan je anorganska spojina s kemijsko formulo H2O. Je skoraj brezbarvna prozorna snov brez vonja in okusa in glavna sestavina Zemljine hidrosfere in tekočin v vseh znanih živih organizmih, v katerih deluje kot topilo. Voda je bistvenega pomena za vse znane oblike življenja, čeprav nima niti kalorij niti organskih hranil.
Poglej Rovigo (pokrajina) in Voda
Vzhod
Vetrnica Vzhod je ena od štirih glavnih strani neba.
Poglej Rovigo (pokrajina) in Vzhod
Zahod
Vetrnica Zahod (označbi Z ali W, iz angleškega West) je ena od štirih glavnih strani neba.
Poglej Rovigo (pokrajina) in Zahod
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Poglej Rovigo (pokrajina) in Zgodovina
1152
1152 (MCLII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Rovigo (pokrajina) in 1152
16. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 13. stoletje | 14. stoletje | 15. stoletje | 16.
Poglej Rovigo (pokrajina) in 16. stoletje
17. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 14. stoletje | 15. stoletje | 16. stoletje | 17.
Poglej Rovigo (pokrajina) in 17. stoletje
19. stoletje
1. tisočletje | 2. tisočletje | 3. tisočletje 16. stoletje | 17. stoletje | 18. stoletje | 19.
Poglej Rovigo (pokrajina) in 19. stoletje
4. stoletje pr. n. št.
2. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje 7. stoletje pr. n. št. | 6. stoletje pr. n. št. | 5. stoletje pr. n. št. | 4.
Poglej Rovigo (pokrajina) in 4. stoletje pr. n. št.
589
589 (DLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Rovigo (pokrajina) in 589
6. stoletje pr. n. št.
2. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje 9. stoletje pr. n. št. | 8. stoletje pr. n. št. | 7. stoletje pr. n. št. | 6.
Poglej Rovigo (pokrajina) in 6. stoletje pr. n. št.