Kazalo
66 odnosi: Albanci, Albanija, Andrea Dandolo, Aralsko jezero, Češka, Črna gora, Črno morje, Bar, Črna gora, Barva, Belo morje, Belorusija, Beneški dož, Benetke, Bizantinsko cesarstvo, Bolgari, Bosna, Cetina, Dalmacija (rimska provinca), Dneper, Drač, Drina, Družbeni razred, Duvno, DZS, Egejsko morje, Galicija, Grčija, Hazari, Hercegovina, Hrvaška, Hrvati, Istra, Jadransko morje, Karantanija, Kijevska Rusija, Kitajci Han, Konstantin VII. Porfirogenet, Krakov, Kumani, Madžari, Mongoli, Nacionalizem, Panonija (rimska provinca), Pavao Ritter Vitezović, Raša, Istrska županija, Rdeče morje, Romuni, Rusi, Rusija, Rutenija, ... Razširi indeks (16 več) »
Albanci
evropskih državah Albanci (sinovi orla) so etnična skupina, ki živi predvsem v Albaniji, na Kosovu in v zahodni Severni Makedoniji.
Poglej Rdeča Hrvaška in Albanci
Albanija
Republika Albanija ali Albanija (albansko: Shqipëria 'ozemlje orlov') je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Rdeča Hrvaška in Albanija
Andrea Dandolo
Andrea Dandolo, beneški admiral, beneški dož, pravnik in mecen, * 1306, † 7. september 1354.
Poglej Rdeča Hrvaška in Andrea Dandolo
Aralsko jezero
Arálsko jezero (tadžiško/perzijsko »Darjoča-i Horazem« (Jezero Kvarazem)) je celinsko jezero v Srednji Aziji.
Poglej Rdeča Hrvaška in Aralsko jezero
Češka
Češka, uradno Češka republika (Česká republika), je celinska država v srednji Evropi z 10,7 milijona prebivalcev, ki meji na Nemčijo na zahodu in severozahodu, Avstrijo na jugu, Slovaško na vzhodu in Poljsko na severovzhodu.
Poglej Rdeča Hrvaška in Češka
Črna gora
Črna gora (črnogorsko Crna Gora/Црна Гора, v drugih jezikih Montenegro) je majhna gorata republika na Balkanu, ki na severovzhodu meji na Srbijo, na vzhodu meji na Kosovo, na jugozahodu meji na Jadransko morje, na zahodu na Hrvaško ter Bosno in Hercegovino, na jugovzhodu pa na Albanijo.
Poglej Rdeča Hrvaška in Črna gora
Črno morje
Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.
Poglej Rdeča Hrvaška in Črno morje
Bar, Črna gora
Bar (izvirno Бар) je naselje v Črni gori, ki je upravni sedež občine Bar, kakor tudi rimskokatoliške nadškofije (od 1034; škofija pa je bila ustanovljena že v 9.stoletju), ki je neposredno podrejena Svetemu sedežu.
Poglej Rdeča Hrvaška in Bar, Črna gora
Barva
Primer predstavitve barv s koordinatami v RGB modelu Bárva je zaznava določenega dela vidnega spektra svetlobe.
Poglej Rdeča Hrvaška in Barva
Belo morje
Belo morje (Белое море, Béloje móre; karelijsko in Vienanmeri; nenetsko Сэрако ямʼ, Serako jam) je zaliv Barentsovega morja, ki se zajeda v celino med polotokoma Kola in Kanin na skrajnem severozahodu Rusije.
Poglej Rdeča Hrvaška in Belo morje
Belorusija
Belorusija (belorusko in rusko Беларусь, Belarus’), uradno Republika Belorusija, je celinska država v Vzhodni Evropi z glavnim mestom Minsk.
Poglej Rdeča Hrvaška in Belorusija
Beneški dož
Leonarda Loredana Dož je naziv beneških vladarjev.
Poglej Rdeča Hrvaška in Beneški dož
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Poglej Rdeča Hrvaška in Benetke
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Rdeča Hrvaška in Bizantinsko cesarstvo
Bolgari
right Bolgári so južnoslovanski narod, ki živi na ozemljih, nekdanjih rimskih provinc Mezija, Trakija in Makedonija.
Poglej Rdeča Hrvaška in Bolgari
Bosna
Bosna v sedanjih mejah Bosna je zgodovinska in geografska regija Bosne in Hercegovine.
Poglej Rdeča Hrvaška in Bosna
Cetina
Cetina je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Civljane Šibeniško-kninske županije.
Poglej Rdeča Hrvaška in Cetina
Dalmacija (rimska provinca)
Dalmacija, antična rimska provinca, ki je obsegala sedanjo Dalmacijo in Istro ter njuno zaledje.
Poglej Rdeča Hrvaška in Dalmacija (rimska provinca)
Dneper
Porečje reke Dneper Dneper (rusko Днепр – Dnjepr, belorusko Дняпро – Dnjapro, ukrajinsko Дніпро – Dnipro; imenovan tudi Slavutič) je 2290 km dolga reka, ki teče po ozemlju Rusije, Belorusije in Ukrajine.
Poglej Rdeča Hrvaška in Dneper
Drač
Drač (albansko Durrës) je pristaniško mesto, sedež okrožja Drač in občine Drač v Albaniji.
Poglej Rdeča Hrvaška in Drač
Drina
Drina je 346 km dolga reka in desni, največji pritok Save.
Poglej Rdeča Hrvaška in Drina
Družbeni razred
S pojmom družbeni razred označujemo družbeno neenakost, ki ima korenine v odnosu do družbenih produkcijskih sredstev.
Poglej Rdeča Hrvaška in Družbeni razred
Duvno
Duvno je naselje v Hercegbosanski županiji v Bosni in Hercegovini na Duvanjskem polju.
Poglej Rdeča Hrvaška in Duvno
DZS
DZS, d.d. (nekdaj Državna založba Slovenije) je slovenska založba, ki se osredotoča na izdajanje učbenikov, leksikonov, slovarjev in sorodnih tiskovin, pomembna dejavnost podjetja pa je tudi trgovina s pisarniškimi in šolskimi potrebščinami.
Poglej Rdeča Hrvaška in DZS
Egejsko morje
Egêjsko mórje (grško Αιγαίον Πέλαγος, turško Ege denizi) je do 400 km širok in do 600 km dolg zaliv Sredozemskega morja med Evropo in Azijo, ki ga na severu in zahodu omejuje Balkanski polotok, na vzhodu Mala Azija, na zahodu pa Peloponez.
Poglej Rdeča Hrvaška in Egejsko morje
Galicija
Galicija (rusinsko Галич) je zgodovinska pokrajina na severnih obronkih Karpatov in Beskidov, ki si jo danes delita Poljska in Ukrajina, dotika pa se Slovaške in tudi Romunije.
Poglej Rdeča Hrvaška in Galicija
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Rdeča Hrvaška in Grčija
Hazari
Hazarski kaganat od leta 650 do 850 Hazari (narečno turško: Xazarlar) so bili polnomadsko turško ljudstvo, ki je od 7.
Poglej Rdeča Hrvaška in Hazari
Hercegovina
Približno območje Hercegovine znotraj BiH (rdeče) Hercegovína je pokrajina na jugu države Bosne in Hercegovine.
Poglej Rdeča Hrvaška in Hercegovina
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Rdeča Hrvaška in Hrvaška
Hrvati
Hrvati (tudi Hrvatje) so južnoslovanski narod Republike Hrvaške.
Poglej Rdeča Hrvaška in Hrvati
Istra
Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.
Poglej Rdeča Hrvaška in Istra
Jadransko morje
NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.
Poglej Rdeča Hrvaška in Jadransko morje
Karantanija
Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko *Korǫtanъ) je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah.
Poglej Rdeča Hrvaška in Karantanija
Kijevska Rusija
Kijevska Rusija (starovzhodnoslovansko Ки́евская Русь) je bila srednjeveška vzhodnoslovanska država, ki je nastala leta 882 in je obstajala do sredine 13. stoletja.
Poglej Rdeča Hrvaška in Kijevska Rusija
Kitajci Han
Kitájci Hán so etnična skupina in narod, ki živi na področju današnje Ljudske republike Kitajske in Republike Kitajske.
Poglej Rdeča Hrvaška in Kitajci Han
Konstantin VII. Porfirogenet
Konstantin VII.
Poglej Rdeča Hrvaška in Konstantin VII. Porfirogenet
Krakov
Krakov je eno najstarejših, drugo največje in z več vidikov tudi drugo najpomembnejše mesto na Poljskem ter glavno mesto Malopoljskega vojvodstva.
Poglej Rdeča Hrvaška in Krakov
Kumani
''Poselitev Kumanov in njihovih sosedov okoli leta 1200'' Kumáni (bolgarsko кумани, madžarsko kunok, rusko по́ловцы (polovci), кума́ны, за́падные кыпчаки́ (zahodni Kipčaki) ali кимаки (kimaki), turško Kumanlar) so bila nomadska plemena turškega porekla, ki so se leta 1055 začela seliti iz južnoruskih step in okrog leta 1100 prišli v Moldavijo in Vlaško.
Poglej Rdeča Hrvaška in Kumani
Madžari
Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.
Poglej Rdeča Hrvaška in Madžari
Mongoli
Mongoli so narod, ki izvira iz Altajskega gorovja in so sorodni s turškimi in tunguško-mandžurskimi narodi.
Poglej Rdeča Hrvaška in Mongoli
Nacionalizem
Nacionalizem je ideologija in gibanje, ki se zavzema za interese naroda z namenom pridobitja in ohranjanja suverenosti (samouprave) nad svojo domovino.
Poglej Rdeča Hrvaška in Nacionalizem
Panonija (rimska provinca)
Panonija (latinsko Panonnia, grško Παννονια), rimska provinca, ustanovljena v času cesarja Avgusta po zasedbi Tiberija v letih 12-9 pr.
Poglej Rdeča Hrvaška in Panonija (rimska provinca)
Pavao Ritter Vitezović
Pavao Ritter Vitezović, hrvaški pisatelj, pesnik, častnik, zgodovinar, jezikoslovec in publicist, * 7. januar 1652, Senj, † 20. januar 1713.
Poglej Rdeča Hrvaška in Pavao Ritter Vitezović
Raša, Istrska županija
Raša (italijansko Arsia, narečno čakavsko Aršija) je istrsko mesto z okoli 1.500 prebivalci (2021) na Hrvaškem in sedež istoimenske občine (~3100 prebivalcev, nedavno še preko 3.500), ki upravno spada pod Istrsko županijo.
Poglej Rdeča Hrvaška in Raša, Istrska županija
Rdeče morje
Rdeče morje je zaliv Indijskega oceana, ki leži med Afriko in Arabskim polotokom.
Poglej Rdeča Hrvaška in Rdeče morje
Romuni
Območje poselitve Romunov na Balkanu (zeleno) Romuni (romunsko români; zgodovinsko rumâni) so etnična skupina/narod, ki predstavlja večinsko prebivalstvo Romunije in Moldavije (kjer se nazivajo Moldavci); obe državi imata še večje število manjšin, pri čemer so tudi Romuni manjšina v nekaterih sosednjih državah.
Poglej Rdeča Hrvaška in Romuni
Rusi
Rúsi (rusko ру́сские; zastarelo великоро́ссы - Velikorúsi) so vzhodnoslovanski narod, ki živi v Rusiji in v drugih državah nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Rdeča Hrvaška in Rusi
Rusija
Rusija (Rossíja; izgovarjava) ali Ruska federacija (Росси́йская Федера́ция, Rossíjskaja Federácija; (v ruščini)) je država, ki se razteza od Vzhodne Evrope do Severne Azije.
Poglej Rdeča Hrvaška in Rusija
Rutenija
Nadangel Mihael, zavetnik Kijeva in Dneperske Ukrajine • Rutenski lev, simbol Zahodne Ukrajine • Rumena in modra sta nacionalni barvi od pomladne revolucije leta 1848 • Grb Galiča, Lvova in Kijeva • Moto: ''Ще не вмерла України і Слава, і Воля''''Šče ne vmerla Ukrajini i slava i volja!'' Rutenija (latinsko Ruthenia ali Rutenia, poljsko Ruś, belorusko Рутэнія, Rutenija.
Poglej Rdeča Hrvaška in Rutenija
Sarmati
Sarmati (perzijsko: سَرمَتی ها, staroiransko: Sarumatah, lokostrelec,Harmatta, J. (1996), "Scythians", History of Humanity Volume III: From Seventh Century B.C. to the Seventh Century A.D, Routledge za UNESCO, str. 182 grško: Σαρμάται/Sarmatai) so bili narod staroiranskega porekla.
Poglej Rdeča Hrvaška in Sarmati
Severna Makedonija
Severna Makedonija, uradno Republika Severna Makedonija (makedonsko Република Северна Македонија, albansko Republika e Maqedonisë së Veriut), je celinska demokratična država na Balkanskem polotoku v jugovzhodni Evropi, s površino 25.713 km² in le malo več kot dvema milijonoma prebivalcev.
Poglej Rdeča Hrvaška in Severna Makedonija
Skader
Skader (albansko: Shkodër ali Shkodra; črnogorsko/srbohrvaško Skadar), mesto ob Skadrskem jezeru v severozahodni Albaniji, glavno mesto Skadrskega okrožja.
Poglej Rdeča Hrvaška in Skader
Slavonija
Zemljevid Hrvaške, označena Slavonija Slavonija Slavonija je geografska in zgodovinska panonska pokrajina v severovzhodni Hrvaški in se razprostira vzhodno od območja Križevcev ter Siska med rekama Dravo in Savo, tako da na skrajnem vzhodu doseže tudi Donavo.
Poglej Rdeča Hrvaška in Slavonija
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Rdeča Hrvaška in Slovenci
Slovenska matica
Kongresnem trgu 8 v Ljubljani Slovenska matica je znanstvena in kulturna ustanova, ki prireja znanstvena srečanja in posvetovanja o najrazličnejših problemih slovenske kulture in družbe ter njene prihodnosti, in druga najstarejša slovenska založba, ki skrbi za izdajanje dobrih izvirnih del ter prevodov iz humanistike, naravoslovja in tehnike.
Poglej Rdeča Hrvaška in Slovenska matica
Srbi
Srbi (srbsko Срби) so južnoslovanski narod, ki živi v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, na Hrvaškem, kot manjšina pa tudi v Severni Makedoniji.
Poglej Rdeča Hrvaška in Srbi
Srbija
Republika Srbija je celinska država, ki leži na Balkanskem polotoku, v jugovzhodni in deloma v srednji Evropi (Panonska nižina).
Poglej Rdeča Hrvaška in Srbija
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Rdeča Hrvaška in Srednji vek
Tatari
Tatari so turško ljudstvo, ki živi v Ruski federaciji, v Povolžju (avtonomni republiki Tatarstan, Baškortostan in sosednja območja) ter v Sibiriji.
Poglej Rdeča Hrvaška in Tatari
Tomislav
Tomislav (v virih kot Tomislao), hrvaški vladar približno med letoma 910 in 928, domnevno je postal prvi hrvaški kralj.
Poglej Rdeča Hrvaška in Tomislav
Trakija
Trakija (rumeno) znotraj današnje Bolgarije, Grčije in Turčije Trakija je zgodovinska in zemljepisna pokrajina v jugovzhodni Evropi.
Poglej Rdeča Hrvaška in Trakija
Travunija
Travunija (srbsko Травунија/Travunija, starogrško, Terbounía, sodobna izgovarjava Tervounía, latinsko Tribunia) je bila srednjeveška kneževina in del srednjeveške Srbije (850–1371).
Poglej Rdeča Hrvaška in Travunija
Visla
Visla je s 1047 kilometri najdaljša reka na Poljskem, hkrati najdaljša reka baltiškega povodja in 9 najdaljša v Evropi.
Poglej Rdeča Hrvaška in Visla
Zahumje
Zahumje (''Zachlumia'') z okolico na vrhuncu svoje moči Zahumje ali Zahumlje (srbsko: Zahumlje), kasneje Hum, je srednjeveško samostojno ozemlje (sklavinija, kneževina) ob Jadranskem morju med Neretvo in Dubrovnikom, vključno s polotokom Pelješcem.
Poglej Rdeča Hrvaška in Zahumje
Zemljepisno lastno ime
Apače Zemljepísna lástna iména ali toponími (izvirno iz grščine, τόπος – kraj in ὄνομα – ime) so vrsta lastnih imen, s katerimi individualno poimenujemo naselja, pokrajine, dežele, države, astronomska telesa, vode, vzpetine, polja, puščave, mestne predele, ulice, trge ipd.
Poglej Rdeča Hrvaška in Zemljepisno lastno ime