Kazalo
41 odnosi: Arhont, Štefan Držislav, Ban, Benetke, Bizantinsko cesarstvo, Bolgari, Bosna, Cezar (naslov), Dalmacija, De administrando imperio, Dimitrij Zvonimir, Dinarsko gorovje, Domači konj, Franki, Hrvaška, Hrvaški knezi, Hrvati, Konjenica, Konstantin VII. Porfirogenet, Krešimir I., Madžari, Muncimir (hrvaški knez), Papež Janez X., Papeži, Peter Gojniković, Petrova gora, Politika, Raška, Rdeča Hrvaška, Rimskokatoliška cerkev, Simeon, Slavonija, Travunija, Trpimir II., Trpimirovići, Vojska, Zahumje, Zaseda, 1 E11 m², 910, 928.
- Hrvaški knezi
- Hrvaški kralji
- Hrvaški vladarji
- Trpimirovići
- Umrli leta 928
Arhont
Arhont (grško ἄρχων – archon) je grška beseda, ki pomeni vladar ali poglavar.
Poglej Tomislav in Arhont
Štefan Držislav
Štefan Držislav, hrvaški vladar iz rodu Trpimirovićev, vladal od okrog 969 do okrog 996, *?, † okrog 996.
Poglej Tomislav in Štefan Držislav
Ban
Ban je bil sprva naziv za kraljevega namestnika na Hrvaškem.
Poglej Tomislav in Ban
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Poglej Tomislav in Benetke
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Tomislav in Bizantinsko cesarstvo
Bolgari
right Bolgári so južnoslovanski narod, ki živi na ozemljih, nekdanjih rimskih provinc Mezija, Trakija in Makedonija.
Poglej Tomislav in Bolgari
Bosna
Bosna v sedanjih mejah Bosna je zgodovinska in geografska regija Bosne in Hercegovine.
Poglej Tomislav in Bosna
Cezar (naslov)
Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.
Poglej Tomislav in Cezar (naslov)
Dalmacija
Dalmacija (hrvaško Dalmacija, latinsko Dalmatia, italijansko Dalmazia) je regija vzhodne obale Jadranskega morja, ki večji del leži na ozemlju Hrvaške.
Poglej Tomislav in Dalmacija
De administrando imperio
De administrando imperio (O upravljanju cesarstva) je latinski naslov spisa Πρὸς τὸν ἴδιον υἱὸν Ρωμανόν (Mojemu sinu Romanu), ki je napisan v grščini in je nastal v 10.
Poglej Tomislav in De administrando imperio
Dimitrij Zvonimir
Dimitrij Zvonimir (hrvaško Dmitar Zvonimir), hrvaški kralj, * ?, † 20. april 1089.
Poglej Tomislav in Dimitrij Zvonimir
Dinarsko gorovje
Dinarsko gorovje je gorski sistem zahodnega Balkanskega polotoka.
Poglej Tomislav in Dinarsko gorovje
Domači konj
Konj (znanstveno ime Equus caballus) je velik lihoprsti kopitar in ena izmed sedmih sodobnih vrst rodu Equus, v katerega med drugim sodijo še osli, polosli in zebre.
Poglej Tomislav in Domači konj
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Poglej Tomislav in Franki
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Tomislav in Hrvaška
Hrvaški knezi
V zgodnjem srednjem veku sta na ozemlju današnje Hrvaške obstajali po imenu neznana panonska kneževina in stara Hrvaška (Primorska Hrvaška) Knezi v panonski kneževini Knezi v stari Hrvaški Ime Vladavina Opombe Vojnomir? 791.
Poglej Tomislav in Hrvaški knezi
Hrvati
Hrvati (tudi Hrvatje) so južnoslovanski narod Republike Hrvaške.
Poglej Tomislav in Hrvati
Konjenica
Nemška konjenica pred drugo svetovno vojno Konjenica je rod kopenske vojske, ki zajema konjeniške enote, katerih primarno transportno sredstvo je konj.
Poglej Tomislav in Konjenica
Konstantin VII. Porfirogenet
Konstantin VII.
Poglej Tomislav in Konstantin VII. Porfirogenet
Krešimir I.
Krešimir I., hrvaški vladar, domnevno je vladal med letoma 935 in 945, *?, † 945 (?).
Poglej Tomislav in Krešimir I.
Madžari
Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.
Poglej Tomislav in Madžari
Muncimir (hrvaški knez)
Muncimir, Montimir ali Mutimir (v virih kot Muncimyr, Muncimir), knez Hrvaške na področju današnje Dalmacije, okrog leta 900.
Poglej Tomislav in Muncimir (hrvaški knez)
Papež Janez X.
Janez X. (Papa Joannes X.), italijanski rimskokatoliški škof in papež; * okrog 860 Borgo Tossignano (Emilija-Romanja, Papeška država, Frankovsko cesarstvo danes: Italija), † maj 928 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Papež je bil od marca 914 do maja 928.
Poglej Tomislav in Papež Janez X.
Papeži
Papeži je naselje v Občini Osilnica.
Poglej Tomislav in Papeži
Peter Gojniković
Peter Gojniković (srbsko Петар Гојниковић, Petar Gojniković, grško, Pétros) je bil srbski knez iz dinastije Vlastimirović, ki je vladal od leta 892 do 917, * okrog 870, † 917.
Poglej Tomislav in Peter Gojniković
Petrova gora
Petrova gora je lahko.
Poglej Tomislav in Petrova gora
Politika
Politika izhaja iz grške besede polis (mestna država) in besede kratein (oblast, moč, vladati - v ožjem smislu) je usmerjanje družbe s pomočjo države.
Poglej Tomislav in Politika
Raška
Velika kneževina Srbija (srbsko Великожупанска Србија, Velikožupanska Srbija) ali Raška (srbsko Рашка, Raška), latinsko Rascia) je bila srednjeveška srbska država, ki je obsegala sedanjo Srbijo, Črno Goro, Bosno in Hercegovino in južno Dalmacijo. Središče kneževine je bila pokrajina Raška, po kateri je dobila ime.
Poglej Tomislav in Raška
Rdeča Hrvaška
Fiktivno kraljestvo kralja Svetopeleka naj bi po Letopisu popa Dukljanina na jugovzhodu obsegalo tudi '''Rdečo Hrvaško''' (''Croatia rubea'') Rdeča Hrvaška (lat. Croatia Rubea, bos./čg./hr./srb. Crvena Hrvatska) je srednjeveška zgodovinska oznaka, ki se nanaša predvsem na ob Jadranu raztezajoče se jugovzhodno področje nekdanje rimske province Dalmacije, torej na dežele Zahumlje, Travunijo, Dukljo in Ilirik, morda pa tudi na neretljansko Paganijo, tako da med današnjimi področji obsega Hercegovino, jugovzhodno Hrvaško, vso Črno goro in velik del Albanije.
Poglej Tomislav in Rdeča Hrvaška
Rimskokatoliška cerkev
Bazilika svetega Petra, Vatikan Petru ključe nebeškega kraljestva Rimskokatoliška cerkev, tudi Rimokatoliška cerkev, Katoliška cerkev ali samo Cerkev, s kratico RKC je krščanska Cerkev v polnem občestvu z rimskim škofom, trenutno papežem Frančiškom.
Poglej Tomislav in Rimskokatoliška cerkev
Simeon
Simeon je moško osebno ime.
Poglej Tomislav in Simeon
Slavonija
Zemljevid Hrvaške, označena Slavonija Slavonija Slavonija je geografska in zgodovinska panonska pokrajina v severovzhodni Hrvaški in se razprostira vzhodno od območja Križevcev ter Siska med rekama Dravo in Savo, tako da na skrajnem vzhodu doseže tudi Donavo.
Poglej Tomislav in Slavonija
Travunija
Travunija (srbsko Травунија/Travunija, starogrško, Terbounía, sodobna izgovarjava Tervounía, latinsko Tribunia) je bila srednjeveška kneževina in del srednjeveške Srbije (850–1371).
Poglej Tomislav in Travunija
Trpimir II.
Trpimir II., hrvaški vladar, domnevno vladal med letoma 928 in 935, *?, † 935 (?).
Poglej Tomislav in Trpimir II.
Trpimirovići
Trpimirovići so bili vladarska dinastija na Hrvaškem, ki je vladala med 9. in 11. stoletjem.
Poglej Tomislav in Trpimirovići
Vojska
Vôjska so vse organizirane formacijske in druge kadrovske sestave, namenjene za izvajanje vojaške obrambe države, ki so pod enotnim poveljstvom, z enotnimi oznakami pripadnosti vojske in države in odkrito nosijo orožje.
Poglej Tomislav in Vojska
Zahumje
Zahumje (''Zachlumia'') z okolico na vrhuncu svoje moči Zahumje ali Zahumlje (srbsko: Zahumlje), kasneje Hum, je srednjeveško samostojno ozemlje (sklavinija, kneževina) ob Jadranskem morju med Neretvo in Dubrovnikom, vključno s polotokom Pelješcem.
Poglej Tomislav in Zahumje
Zaseda
Zaseda je nenaden napad na nasprotnikove mirujoče ali premikajoče se vojaške enote, cilj pa je povzročiti čimvečje nasprotnikove žrtve.
Poglej Tomislav in Zaseda
1 E11 m²
1 E11 m².
Poglej Tomislav in 1 E11 m²
910
910 (CMX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Tomislav in 910
928
928 (CMXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Tomislav in 928
Glej tudi
Hrvaški knezi
Hrvaški kralji
Hrvaški vladarji
Trpimirovići
Umrli leta 928
Prav tako znan kot Kralj Tomislav.